V Sloveniji je po mnenju ekonomista Dušana Mramorja idealen čas za sprejem družbenega konsenza za dvig produktivnosti. "Ideja je, da bi z mediacijo akademske sfere delodajalci, delojemalci in država prevzeli določene obveznosti za ukrepe, ki bi povečevali produktivnost, in bi bili nagrajeni, če bi ovrednotene cilje dosegli," je pojasnil.

Mramor je v uvodu današnje seje upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije predstavil idejo za oblikovanje družbenega pakta, ki je nujen predvsem zaradi izzivov staranja prebivalstva. "Ko analiziramo obstoječ pokojninski sistem, ugotovimo, da je nevzdržen. Zato se brez družbenega dogovora ne moremo izogniti črnemu scenariju, ki ga prinaša staranje prebivalstva," je poudaril.

Običajen način reševanja tega je, "da rečeš, da so nujne strukturne reforme, kar pomeni zniževanje pokojnin v sprejemljivem obsegu". Upokojencev je v Sloveniji veliko, vsi so volivci. "Če ne bomo zares ukrepali, bomo imeli vsi okrog 500 evrov pokojnine brez razlik. To bo črni scenarij, ogromno družbeno nezadovoljstvo, politična nestabilnost in ekonomska spirala navzdol," je posvaril.

"Rast produktivnosti do leta 2060 bi morala biti znatno višja, kot je sedaj, nekje pri dveh odstotkih, in biti okoli leta 2045 približno 10-odstotna, česar ni moč doseči. Zato je treba najti dodatne vire za proizvodnjo BDP," je povedal. Te vidijo na področju daljše delovne aktivnosti, kapitala in dviga produktivnosti, kjer se je pokazalo, da v Sloveniji delamo več kot drugi, a ne naredimo dovolj.

Na ljubljanski ekonomski fakulteti so že ovrednotili prispevek, če bi mladi v povprečju vstopili na trg dela dve leti prej in stari izstopili sedem let pozneje. Podlage želijo pripraviti do jeseni, vanje pa vključiti še prispevek sprememb na področju zdravstva, trajne oskrbe in neto migracij ter dviga same produktivnosti v podjetjih.

"Boljšega trenutka, kot je sedaj, razen takrat, ko smo šli v EU in prevzeli evro, za konsenz ne vidim," je ocenil in dodal, da imamo sedaj relativno ugodne razmere, saj je gospodarska rast dobra, zaposlenost visoka, pritiskov v družbi je relativno malo. Težava je na strani države, ker imamo težko koalicijo, a tudi to težavo bi lahko po njegovem premagali.

"Za večjo produktivnost bi morali spremeniti politično odločanje v dolgoročno, zmanjšati politični vpliv v državnih podjetjih, imeti zdrave javne finance ter bolj kakovostne kadre po znanju in kompetencah. Izboljšati bi morali raziskovalno in razvojno sfero ter učinkovitost javne uprave, zmanjšati administrativne ovire ter spodbujati diverzifikacijo in usmerjanje gospodarstva v končne proizvode," je naštel.

Padec ob krizi večji v državah, kjer so poddobavitelji

Kot je pojasnil zbranim menedžerjem slovenskih podjetij, je namreč padec ob krizi za državo, kot je danes Slovenija, bistveno večji. "Ko pride do krize, je cikel bistveno bolj globok v državah, kjer so poddobavitelji. Če se v Nemčiji v krizi BDP zniža za dva odstotka, se bo v Sloveniji za osem odstotkov," je ponazoril.

Ideja je zato, da bi delodajalci, delojemalci in vlada definirali, katerih nekaj stvari mora vsak narediti, ter zanje postavili merljive cilje. Delodajalci bi morali poskrbeti za vitko proizvodnjo, lastniki se zavezati za reinvestiranje. Sindikati bi morali pristati na vezavo plač na produktivnost in varno prožnost. Država, kjer je rezerv največ, pa bi se morala sprva lotiti odprave administrativnih ovir, je sklenil.