"Poslanci v Evropskem parlamentu bi morali biti večkrat tudi bolj glasni. Ta kompleks majhnosti, v narekovajih, se zelo pozna."

Nosilka kandidatne liste LMŠ za majske volitve v Evropski parlament Irena Joveva je nazadnje delala kot novinarka v dnevnoinformativnem programu oddaje 24 ur. Novinarsko pot je začela v notranjepolitičnem uredništvu STA, za svoje delo je leta 2014 prejela nagrado Društva novinarjev Slovenije za debitantko leta.

Diplomirala je iz mednarodnih odnosov na ljubljanski fakulteti za družbene vede, leta 2017 pa zaključila magistrski študij z nalogo Odnos Evropske unije do makedonskega nacionalnega vprašanja.

Ali po dveh tednih od odločitve, da zapustite novinarsko delo in se preizkusite v politiki, to že kaj obžalujete?

Ne, ni mi žal. Moram pa reči, da vseeno pridejo stvari malo za tabo, ko začneš razmišljati in ugotavljati, da to vseeno ni tako enostaven prehod. Že odločitev sama je bila težka, zelo težka, kasneje se mi je potrdilo, da je bilo za ta korak potrebnega res veliko poguma.

Kar se tiče moje odločitve, je bil moj prvi odziv negativen. Potem sem zadevo prespala in začela razmišljati. Dejansko me je vedno zanimala Evropska unija, to sem tudi študirala. V novinarstvo pa me je zaneslo po nekem naključju. S tem ne želim reči, da je bilo to slabo, temveč da sem vedno imela v mislih zunanjo politiko in Evropsko unijo kot takšno.

Bolj ko sem razmišljala, bolj mi je bila ideja všeč. Glede Evropske unije se pritožuje veliko ljudi, tudi sama sem bila med njimi. Potem pa dobiš priložnost, da dejansko postaneš del tega sistema. In si misliš, če sem že toliko jamrala, zakaj potem ne bi bila notri, da bi lahko kaj naredila in začela o teh temah soodločati.

Ob vašem vstopu v politiko je bilo z desnice slišati očitek, da je vaš korak nov dokaz o povezavah politike in novinarjev v Sloveniji?

To je bilo nekako pričakovano, bil je nek logičen odziv določene strani in me to ni presenetilo. Glede tega bi le ponovila, kar sem jasno in glasno povedala že na prvi tiskovni konferenci, in sicer da je novinarska zgodba zame zaključena, ne glede na to, kaj se bo v prihodnje dogajalo. Ob tem bi poudarila, da sem kot novinarka svoje delo opravljala profesionalno, tudi šla sem iz tega poklica profesionalno, nehala sem delati, ko sem se odločila za kandidaturo. Z ničimer drugim ni nobene povezave. Konec koncev pa imam pravico kandidirati kot vsi ostali.

V stranko ste se že včlanili?

Ne.

Zakaj se je LMŠ odločila, da bo kandidatno listo za evropske volitve vložila s podpisi občanov, in ne poslancev?

Tega nam ne bi bilo treba narediti, ampak dejstvo je, da Lista Marjana Šarca to počne že četrtič. Hočem reči, da so šli na vsake volitve z zbiranjem podpisov, tako evropske volitve niso neka izjema. Pri tem ne gre toliko za zbiranje tisoč podpisov, temveč za stik s terenom. Da me ljudje spoznajo kot kandidatko in tudi da jim sama prisluhnem. Da mi kaj povedo ali vprašajo, če jih kaj zanima. Gre predvsem za to, da bi kandidatura izhajala iz ljudi.

Kakšni so sicer prvi vtisi s terena?

Po prvih dveh dneh lahko rečem, da so odzivi zelo pozitivni. Vsaj za zdaj nihče ni bil kritičen, nihče ni imel nobenih pripomb. Morda je vzrok v tem, da me tisti, ki so prišli, dejansko podpirajo. Med ljudmi je še vedno čutiti apatičnost oziroma odmaknjenost od Evropske unije. Verjetno sem naivno pričakovala večji interes ljudi za te volitve. Evropska unija jih ne gane preveč, kar je problem evropskih volitev in z njimi povezane nizke volilne udeležbe.

Zakaj ljudje po vašem mnenju ne čutijo evropske politike?

Po mojem mnenju je za to kriv tudi del politične garniture, zato je treba nekaj spremeniti.

Ste lahko bolj konkretni?

Lahko sem konkretna, kar zadeva krizo vodenja Evropske unije. Če imaš nekega človeka na zelo visoki funkciji, kot je na primer predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki včasih ne zna najbolje komunicirati in se dostikrat obnaša malce nenavadno.

Tu imate v mislih njegove težave z išiasom?

Tako je.To je ta kriza vodenja, ali konec koncev predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, ki izkorišča predvolilni teren za neke svoje ozke politične interese in se potem spreneveda. Takšne stvari po mojem mnenju odganjajo ljudi od EU. K temu morda pripomorejo tudi počasne reakcije Evropske unije, kar je tudi posledično povezano s krizo vodenja.

Imate tu v mislih počasne reakcije na aktualna dogajanja?

V smislu iskanja skupnih rešitev, ker zdaj že dolgo časa poslušamo razprave o skupni varnostni in migracijski politiki, a rezultatov še ni. Zadeve potekajo čisto prepočasi.

Torej podpirate razvoj Evropske unije v smeri bolj enotne zunanje, varnostne in obrambne politike?

Države članice so pri svojih odločitvah suverene, določene stvari morajo ostati na nacionalni ravni. Kar zadeva skupno obrambno politiko, ocenjujem, da to ni realno pričakovati. Bolj ključni sta skupni varnostna in migracijska politika. Evropska unija se zna dogovoriti o bolj marginalnih tematikah, medtem ko pri velikih, pomembnejših odločitvah to manjka. Morda bi bilo treba biti tu bolj strog do nekaterih držav, ki so evroskeptične oziroma se obnašajo drugače, kot bi se morale, čeprav vedo, da je skupno sodelovanje nujno v teh primerih. Na to pa pozabijo v primerih, ko imajo neke koristi od Evropske unije, na primer finančne.

Na katere tematike bi želel opozarjati v Strasbourgu?

Evropski poslanec najprej ne sme pozabiti, od kod je prišel, ter ne sme odleteti med oblake. Marsikdo, ki pride kot poslanec v Evropski parlament, po mojem mnenju izgubi stik z neko realnostjo. Ne vem, ali je to povezano s tem, da je Strasbourg tudi fizično daleč, ampak treba je ostati v stiku z realnostjo in ljudmi.

Poslanci v Evropskem parlamentu bi morali biti večkrat tudi bolj glasni. Ta kompleks majhnosti, v narekovajih, se zelo pozna. Pozablja se, da je Slovenija enakopravna članica Evropske unije, ne vem pa, ali je enakovredna, vsaj občutek je takšen.

Kar se tiče tematik, bi sama dala večji poudarek človeškim temam ali tako imenovanim mehkim temam, kot sta sociala in konec koncev tudi varnost.

Kakšen je vaš pogled na migracijsko politiko, kljub strašenju ljudi s strani nekaterih strank in politikov migranti še niso zavzeli Evrope?

Eden izmed ključnih problemov pri tem je posploševanje. To sem videla tudi sama kot novinarka, ko sem hodila na teren in sem dejansko lahko dobila informacije iz prve roke. Vse se meče v isti koš, na eni ali drugi strani. Ne moreš biti ne popolnoma solidaren z vsemi ne popolnoma varnostno opredeljen, v smislu »treba se je zapreti pred vsemi«. Treba je najti neko ravnotežje med varnostjo in solidarnostjo, zato bodo morale določene države svoje notranjepolitične interese dati na stran.

Predvsem je treba biti realen in videti, da zadeva ni črno-bela. Nobena izmed idej, da je treba zapreti meje ali pa da jih je treba popolnoma odpreti, ni pravilna. Treba je najti neko srednjo pot, saj je to povezano tudi z dosego političnega kompromisa. Večkrat bi bilo treba razmišljati v smeri, da se doseže skupen dogovor pri večini članicah, in se potem morda razmišlja o kakšnih sankcijah za države, ki pri tem ne želijo sodelovati.

Če se vrneva v soseščino, odnose s sosednjo Hrvaško že od osamosvojitve zastruplja nerešeno vprašanje meje. Tega ni rešila niti sodba arbitražnega sodišča, kako naprej?

Za slovensko stran je zgodba zaključena in tukaj je treba postaviti piko. Treba je sprejeti arbitražno sodbo, zato se lahko pogovarjamo le še o njeni implementaciji, in ne o nekih dvostranskih dogovorih, ki jih nekateri zdaj ponujajo. Pri tem gre mogoče tudi za kupovanje političnih točk pri napačni zadevi.

Zdaj je treba počakati na evropsko sodišče in verjeti, da bo odločeno tako, kot mora biti. Se pravi, da se mora spoštovati vladavina prava. Tukaj se težko še kaj več naredi.

Kakšne posledice pričakujete zaradi odhoda Velike Britanije in ali lahko temu sledi še katera druga država?

Zdaj, ko so videli, kaj se dogaja z brexitom, mislim, da nobena država ne bo šla tako daleč. Zadeva se je tako zapletla, da ne vem, ali sploh kdo ve, kaj se bo zgodilo. Iskreno, ne vem, ali bo do brexita sploh prišlo. Ali bo EU po tem močnejša ali šibkejša, je pa drugo vprašanje, na katerega trenutno ni odgovora. Po drugi strani to vse skupaj malce zavira pogovore o prihodnosti Evropske unije.

Na svetovni ravni se kaže vse več obrisov nove gospodarske krize. Menite, da sta Evropa in z njo Slovenija nanjo pripravljeni?

Upam, da sta, a o tem nisem prepričana. Upam, da smo se iz prejšnje krize kaj naučili in da bodo ob naslednji krizi, če pride do nje, bolje pripravljeni.

Kakšen rezultat vaša lista pričakuje na volitvah?

Ne želim se zanašati na razultate anket, saj se lahko v dveh mesecih stvari zelo spremenijo, zato lahko samo rečem, da si želim čim boljši rezultat za našo listo na volitvah.

Glede na relativno nepoznana imena kandidatov na vaši listi se verjetno ne bojite, da bi vas kdo prehitel s preferenčnim glasom?

Tega nikoli ne moreš vedeti.