Danes začne veljati ukrep o spremembi višine minimalne bruto urne postavke za študentsko delo na 4,98 evra, kar je 16 centov več kot doslej. To sicer ne velja za napotnice, ki so bile izdane pred prvim aprilom. Tako bo delo, ki je bilo opravljeno do 31. marca 2019, še obračunano po stari urni postavki (4,73 evra). Gre za drugo povišanje minimalne bruto urne postavke v zadnjih dveh letih. Lani se je namreč 1. aprila zvišala s 4,61 evra na 4,73. A to ne bo edina sprememba, povezana s študentskim delom. Do začetka poletja naj bi namreč državni zbor sprejel postopno ukinitev študentskih servisov.

Del koalicijskega sporazuma

Potem ko so koalicijski partnerji podpisali sporazum o sodelovanju z Levico za letos, se je parlamentarna večina približala uresničevanju akcijskega načrta uresničevanja zavez, ki imajo podlago v koalicijskem sporazumu. Stranka je tako postala nosilec priprave nekaterih ukrepov na področju odpravljanja prekarnih oblik dela, stanovanjske politike, povišanja davka na dohodek pravnih oseb ter ukrepov v zdravstvu. Na področju prekarnosti je na prvem mestu študentsko delo, pri čemer se med drugim zavezujejo k postopni ukinitvi posredovanja študentskega dela prek študentskih servisov z namenom zagotavljanja sredstev za dvig štipendij. Sporazum podpisnicam tudi nalaga, da mora biti predlog vložen v državni zbor po rednem postopku že aprila, sprejet pa junija letos.

FOTO1 sarec mesec bobo
Bobo
Sporazum koalicije z Levico potrjuje zavezo k spremembam na področju študentskega dela.

Od servisov na zavod

Po sporazumu med vlado in levico je predviden prenos posredovanja študentskega dela s študentskih servisov na 12 območnih služb Zavoda RS za zaposlovanje. Prehodnemu obdobju bi sledila ukinitev posredovanja študentskega dela prek servisov. Ta poteza bi po mnenju predlagateljev ukrepa zagotovila dodatnih sedem milijonov evrov za štipendije. Kot stoji v oceni sporazuma, koncesionarji, ki posredujejo študentsko delo, na leto prejmejo okoli deset milijonov evrov prek koncesijske dajatve. Pri nas študentsko delo posreduje 24 študentskih servisov, ki imajo skupno 73 poslovalnic. Te na leto izdajo okoli milijon napotnic.

Študentske organizacije spremembi nasprotujejo

Načrt vlade pa je takoj naletel na ostre odzive študentskih organizacij in servisov. Ti namreč opozarjajo, da bi ukinitev, sploh če ne bi bila dobro pripravljena, povzročila ogromno zmanjšanje ponudbe študentskega dela, kar bi pomenilo, da bi bil ogrožen socialni položaj mladih, njihovih družin, neenakost med študenti pa bi se močno povečala. Predstavniki študentov tudi izpostavljajo, da bi se posledično zmanjšale možnosti mladih za pridobivanje delovnih izkušenj. Kljub kritikam pa je tokrat malo verjeti, da bo študentskim servisom uspelo ustaviti neizogibno.