Tokrat so bile na mizi štiri možnost: carinska unija z EU, obstanek v enotnem trgu, referendum o izstopnem dogovoru in preprečitev brexita brez dogovora. Najbolj tesno so zavrnili prvi predlog, carinsko unijo z EU - zmanjkali so trije glasovi.

Prvi predlog predvideva, da bi se britanska vlada pogajala o "stalni in vseobsegajoči carinski uniji celotnega Združenega kraljestva z EU", ki bi bila del dogovora o brexitu. Ta dogovor bi Združenemu kraljestvu prinesel tesnejši odnos z unijo, v veljavi bi bil blažji nadzor na meji z Irsko. Velika Britanija v primeru carinske unije ne bo mogla neodvisno sklepati trgovinskih dogovorov s tretjimi državami. Ta predlog je bil na nezavezujočem glasovanju preteklo sredo najbližje večinski podpori, saj je zmanjkalo zgolj šest glasov.

Naslednja možnost, imenovana enotni trg 2.0, predvideva obstanek v evropskem enotnem trgu s pridružitvijo Ekonomskemu gospodarskemu prostoru prek Evropskega združenja za prosto trgovino (Efta). Poleg tega bi se v skladu s tem predlogom pogajali o carinskem dogovoru, podobnem carinski uniji. Ta predlog, ki bi Veliko Britanijo postavil v položaj podoben Norveški,  bi danes lahko dobil dovolj glasov poslancev, saj sta podporo napovedali laburistična stranka in Škotska nacionalna stranka.

Med predlogi, ki jih je za glasovanje izbral predsednik poslanske zbornice John Bercow, je tudi izvedba referenduma o kakršnemkoli dogovoru o brexitu. Šele po potrditvi na referendumu bi ga lahko britanska vlada ratificirala in implementirala. Možnost drugega referenduma je v sredo prejela največ glasov poslancev, a ne dovolj za večinsko podporo.

Zadnja možnost, o kateri pretekli teden poslanci niso glasovali, pa predvideva več korakov za preprečitev izstopa brez dogovora. Od vlade zahteva preložitev, če dogovor o brexitu ne bi bil potrjen dva dni pred datumom izstopa, ki je trenutno predviden 12. aprila. Če se EU ne bi strinjala s preložitvijo, bi morali dan pred izstopom poslanci izbirati med brexitom brez dogovora in preklicem člena 50. V primeru potrditve preklica bi sprožili poizvedovanje, katera oblika prihodnjih odnosov z EU bi dobila večinsko podporo na Otoku in bi bila sprejemljiva za Bruselj.

Na podobnem glasovanju preteklo sredo sicer niso potrdili nobene od osmih možnosti glede brexita, o katerih so glasovali. Današnjemu glasovanju bi lahko to sredo sledil še en krog nezavezujočih glasovanj. Viri v vladi ne izključujejo niti možnosti, da bi poslanci izbirali med možnostjo, ki bo imela največ podpore, ter izstopnim sporazumom, ki so ga sicer že trikrat zavrnili, nazadnje v petek.