Omejitev dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja je tudi v interesu Slovenije, kažejo podatki Agencije RS za okolje (Arso). "Tako pri temperaturnih kot padavinskih spremembah lahko v Sloveniji pri globalnem cilju 1,5 stopinje Celzija pričakujemo znatno manjše posledice kot pri cilju dveh stopinj Celzija," so zapisali.

Če se ozračje ogreje za dve stopinji Celzija, lahko v Sloveniji pričakujemo dvig temperature za okoli tri stopinje Celzija nad temperaturo konec 19. stoletja. "To pomeni, da se bo obremenitev zaradi vročine še stopnjevala. Dolžina in jakost vročinskih valov se bo povečala," so danes posvarili na Arsu.

Še več dni s temperaturo nad 30 stopinj Celzija

Že v naslednjih dveh desetletjih se bo na primer povprečno število vročih dni, ko najvišja temperatura zraka preseže 30 stopinj Celzija, v nižinah Slovenije povečalo za od osem do 11 dni. Okrepile se bodo zimske padavine, vendar jih bo zaradi višjih temperatur manj padlo v obliki snega.

"Bistveno bolj črna slika pa nas čaka, če nam omejevanje izpustov ne bo uspelo," nadaljujejo na agenciji. V tem primeru se bo temperatura v Sloveniji dvignila za skoraj šest stopinj Celzija v primerjavi s temperaturo konec 19. stoletja.

Ob koncu stoletja bi tako imeli v povprečju kar 27 (na posameznih območjih, na primer na Primorskem, tudi več kot 40) več vročih dni kot danes. "To pomeni, da bomo v Sloveniji imeli več kot en mesec dni temperature nad 30 stopinj Celzija, v posameznih delih države pa tudi več kot dva meseca," so poudarili, a spomnili, da ne bi šlo za strnjena obdobja.

Tudi padavinski režim se bi močno spremenil. Več padavin bi dobili v obliki močnih nalivov, zelo močno se bi okrepile zimske padavine. Ob manjši količini snega se bi nevarnost obsežnih poplav pozimi močno povečala. Podaljšala pa se bi sušna obdobja poleti in okrepili kratkotrajni nalivi.

Tudi dvig morske gladine

Globalno segrevanje povzroča tudi dvig morske gladine. Od 19. stoletja se je gladina svetovnega morja dvignila za okoli 20 centimetrov in se trenutno dviguje za okoli tri do štiri milimetre na leto.

V Sloveniji se je od leta 1960 dvignila za 10 centimetrov in se v zadnjih letih dviguje za pet milimetrov na leto. Do konca 21. stoletja se bo v svetovnem povprečju predvidoma dvignila za nekaj decimetrov, pri čemer bo dvig po scenariju 1,5 stopinje za okoli en decimeter manjši kot pri scenariju dveh stopinj.

V obeh primerih bo morska gladina naraščala tudi po letu 2100 in bi se lahko ustalila šele več 10 metrov nad zdajšnjo ravnijo. Dvig morske gladine bo regionalno precej različen, v Sredozemlju in na slovenski obali pa verjetno ne bo posebej močno odstopal od globalnega povprečja, navajajo na Arsu.

Agencija za okolje je svoje ugotovitve predstavila, potem ko je Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) v začetku tedna izdal posebno poročilo o vplivu globalnega segrevanja za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko raven.

"Toplogredni plini v ozračju vztrajajo od nekaj desetletij do nekaj tisočletij, zato učinki zmanjševanja njihovih izpustov niso takoj opazni. Zaradi vseh nakopičenih izpustov teh plinov v zadnjem stoletju se bo naslednji dve desetletji svet ogreval z enako stopnjo, ne glede na stopnjo omejevanja izpustov," so posvarili. Zelo velik vpliv pa bo imelo omejevanje izpustov na stopnjo segrevanja planeta in na druge posledice podnebnih sprememb v drugi polovici stoletja.

Svet kot celota se je od druge polovice 20. stoletja ogrel za približno eno stopinjo Celzija. "Smo torej na dveh tretjinah scenarija segrevanja za 1,5 stopinje Celzija. V zadnjih 30 letih temperatura narašča za približno 0,2 stopinji Celzija na desetletje, torej bi ob nadaljevanju tega trenda že v okoli 25 letih dosegli raven 1,5 stopinje nad drugo polovico 19. stoletja," svarijo v Arsu.

V Sloveniji se je ozračje od leta 1961 segrelo za skoraj dve stopinji Celzija; temperaturni dvig med drugo polovico 19. stoletja in trenutnim stanjem ocenjujejo na 2,5 stopinje. Od leta 1961 so se razen jeseni močno ogreli vsi letni časi. Število in moč vročinskih valov sta se povečala, obdobja hladnega vremena pa so postala manj pogosta in izrazita.

Padavinske spremembe niso bile tako izrazite, se je pa na letni ravni v zahodni polovici Slovenije nekoliko zmanjšala količina padavin. Zaradi toplejših zim sta se zmanjšala količina snega in trajanje snežne odeje, še dodajajo na Arsu.