Merklova je Slovenijo pohvalila, da opravlja odlično delo pri varovanju zunanje schengenske meje. Ponudila je tudi pomoč pri reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško.

 "Nemčija bo podprla vsa prizadevanja za rešitev spora o meji med Slovenijo in Hrvaško. Seveda je to v prvi vrsti odgovornost obeh strani, ampak ob zelo veliko problemih na svetu si želimo, da bi ta problem lahko rešili," je dejala kanclerka. Hkrati je poudarila, da javno o tem problemu ne želi razpravljati, saj da se pred novinarji ta tema zagotovo ne bo razrešila. Je pa na novinarsko vprašanje potrdila, da je nemško stališče jasno - arbitražno razsodbo je treba spoštovati.

marjan šarec, angela merkel2
STA
Šarec je šele prišel na položaj, Merklovi pa mečejo pod noge polena.

Slovenski premier je glede tega vprašanja poudaril, da se je zdaj mogoče pogovarjati le še o implementaciji arbitražne razsodbe. Sicer pa Slovenija ne želi biti država "le enega problema", ampak želi konstruktivno sodelovati pri vseh perečih vprašanjih, ki tarejo EU, je dejal.

marjan šarec, angela merkel
STA
Stisk roke.

Premier je kasneje na pogovoru s slovenskimi novinarji v Berlinu pojasnil, da Merklova ponuja pomoč glede implementacije arbitraže, ne pa glede odpiranja celotnega vprašanja od začetka.

"Kanclerka ne more igrati vloge mediatorja, ker je bilo to že sodišče. Kanclerka lahko pomaga pri tem, da pove, da je sodbo treba spoštovati in implementirati in da je to naša naloga. V tej smeri sem to razumel," je pojasnil slovenski premier.

Sicer pa Merklovo to vprašanje skrbi tudi v luči položaja na Zahodnem Balkanu, saj bo rešitev vprašanja arbitraže med Slovenijo in Hrvaško lahko tudi presedan za celotno regijo, je še pojasnil Šarec.

"Zelo, zelo dobra" menjava

Merklova je pogovore s Šarcem označila za zelo dobre. Po njenih besedah so odlični tudi dvostranski odnosi in gospodarsko sodelovanje. Menjava se je v zadnjih letih okrepila na skoraj 12 milijard evrov. Čeprav je Slovenija majhna država, pa je tolikšna menjava "zelo, zelo dobra", je poudarila nemška kanclerka.

Poudarila je, da sta avtomobilska in tehnična industrija obeh držav zelo tesno prepleteni. Slovenija je tudi zanesljiva država za nemške vlagatelje, je poudarila, hkrati pa se zavzela za še dodatno krepitev sodelovanja.

Tudi Šarec je izpostavil velik pomen gospodarskega sodelovanja z Nemčijo. "12 milijard ni mačji kašelj", glede na to, da je Slovenija toliko manjša od Nemčije, je dejal in nakazal, da je tudi zato izbral Berlin kot svojo prvo dvostransko pot v tujino na položaju predsednika slovenske vlade.

Na mizi tudi brexit

Govorila tudi o pripravah na vrh EU, na katerem naj bi v prvi vrsti dokončali dogovor z Veliko Britanijo glede brexita, pri čemer si Šarec želi več konstruktivnosti Londona, govorila pa sta tudi o vprašanju migracij in varovanja schengenske zunanje meje in tudi zunanjih meja EU nasploh.

Tako Merklova kot Šarec sta ocenila, da imata državi pri tem zelo podobna stališča in poglede. "Želimo povedati, da smo si pri mnogih vprašanjih blizu. Oba meniva, da je treba Evropo graditi na temeljih sodelovanja," je še poudaril Šarec in dodal, da Slovenija "nikakor ne želi biti država, ki bi iskala samo koristi, ampak želimo EU tudi nekaj dati".

V tem smislu je Šarec izpostavil, da Slovenija "brani schengen". "Svojo nalogo bomo še naprej dobro opravljali. Vprašanja notranje varnosti so izjemnega pomena, tudi za gospodarstvo," je poudaril.

S to oceno se je strinjala tudi Merklova. "Slovenija naredi vse za varovanje zunanje schengenske meje in če kje Slovenija potrebuje podporo, jo bo dobila," je dejala in izpostavila tudi sodelovanje z evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex). Šarec je dodal še, da bi sile Frontexa lahko uporabili tudi pri skupnem varovanje zunanjih evropskih meja, se pravi meja Hrvaške z BiH in Srbijo.