Povolilna aritmetika

Vezjak opozarja: Šarčev "vladni projekt" bo naletel na dve mini

T.L.
4. 6. 2018, 08.59
Posodobljeno: 4. 6. 2018, 13.10
Deli članek:

Boris Vezjak za naš portal o povolilni aritmetiki in možnih scenarijih.

Primož Lavre
Marjan Šarec

Tu je povolilni ponedeljek. Nekateri politiki in političarke, ki so kandidirali na strankarskih kandidatnih listah in računali na preboj v parlament, ki pa se ni zgodil, so se zagotovo zjutraj zbudili z rahlim glavobolom. Nasprotno pa je kar nekaj strank in strankarskih imen, ki so se v ponedeljkovo jutru prebudili z nekoliko evforičnim občutkom. Kdo bo zavrtel telefonsko številko Janše, koga bo Janša najprej poklical? In koliko, če sploh, zarečenega kruha glede oblikovanja koalicije bodo pojedli predstavniki strank? Na vsa ta vprašanja bomo dobili odgovore  - najverjetneje - v bližnji prihodnosti, zaenkrat pa velja, da bo Janša imel letos tretjič priložnost sestaviti vlado. Kot je dejal po objavi delnih rezultatov državne volilne komisije, bo na pogovore povabil vse stranke, ki so se prebile v parlament, s sabo pa bodo morale prinesti svoje programe.   

Kot smo poročali včeraj, stranki SDS pripada 25 mandatov, Listi Marjana Šarca 13, Socialnim demokratom 10, SMC 10, Levica 9, Nova Slovenija 7, Stranka Alenke Bratušek 5, DeSUS 5 in Slovenska nacionalna stranka 4.

Za spletne novicesvet24.si je nedeljsko volilno dogajanje komentiral Boris Vezjak

"Janša je veliki zmagovalec, a najbrž hkrati tudi poraženec teh volitev. Ne samo, da je premočno zmagal, zdaj utegne ob sestavljanju koalicije, če se je bo lotil, tudi premočno izgubiti: s čimer je podoben otroku v vrtcu, s katerim se nihče ne želi igrati. Povolilna aritmetika pričakovano pokaže, da je najbrž sestaviti ne bo mogel – zato ni mogoče izključiti, da povabila predsednika republike sploh ne bo sprejel, s čimer bi zadržal nekaj ponosa in verodostojnosti. Po drugem scenariju bo to vendarle poskušal in posamezne stranke iz parlamenta počasi 'roštiljal' na način, da bo pri vsakem na glas retorično ugotavljal, da mu ni mar za prihodnost države in kazal s prstom na njegovo odgovornost. Toda v tej zgodbi bo na koncu dneva spet pričakovano izpadel kot kalimerovska izguba.

Če se bo s tem začasno ustavil trend orbanizacije, se bo zaradi neformalnega bloka levosredinskih strank proti njej. Te se vse po vrsti zavedajo, da bodo zlahka v vladi, tudi če Janši rečejo 'ne': njihova pozicija je udobni win-win. Vendar bo Šarčev »vladni projekt« naletel na dve mini. Prva je nujna izbira med neugodno Toninovo Novo Slovenijo in Meščevo Levico. Najmanj eno od obeh v koaliciji nujno potrebuje, obe pa bosta postavljali nadvse čvrste in morda celo neuresničljive pogoje. Tudi če pristaneta, bo Šarčeva vlada po nujnosti nestabilna. Naslednja mina nestabilnosti je Šarec sam. Ni preveč verjetno, da bo država z njim dobila dovolj kompetentnega predsednika vlade, ki zapovrh sam priznava, da je v medsebojnih odnosih vzkipljiv. V tako ranljivi vladajoči koaliciji pa lahko vsaka napačna beseda ali korak pripeljeta do fatalnega potresa. Povedano drugače: Šarec kot prihodnji premier prinaša s sabo dve veliki hibi: stopa v prevelike škornje, hkrati pa je za mukotrpno vodenje izrazito pestre koalicije značajsko preveč eksploziven. Ne pozabimo: značaj niso le besede. So tudi dejanja."

Nestabilna in disfunkcionalna "antijanševska" koalicija strank levega pola

Sestavljanje vladne koalicije bo dolgotrajno in mukotrpno, ne glede na to, ali bo vlado sestavljal zmagovalec volitev prvak SDS Janez Janša ali drugouvrščeni Marjan Šarec, se po poročanju STA strinjata politična analitika Alem Maksuti in Matevž Tomšič.

Na potezi je najprej predsednik države, ki se bo po posvetu strank moral odločiti, komu bo najprej ponudil možnost za sestavo vlade, je poudaril Maksuti. Slednje bo po njegovih besedah še dodatno zapletel preboj Stranke Alenke Bratušek in SNS v parlament, ker bo s tem otežena pot do 46. poslanca, potrebnega za vladno večino.

Primož Lavre
Janez Janša v nagovoru po zmagi na volitvah.

"Janša bo imel velik izziv na svojo stran pritegniti še kakšno stranko, ki je nazorsko opredeljena bolj levo od centra, vse po vrsti so namreč zatrjevale, da z njim ne bodo šle v koalicijo", je opozoril Tomšič in dodal, da bo po volitvah situacija vendarle drugačna ter da si lahko marsikdo še premisli. Tudi če se bo sestavljala nekakšna "antijanševska" koalicija strank levega pola, bo situacija podobno zapletena, saj je parlamentarna levica precej razpršena in bo za parlamentarno večino verjetno potrebnih šest strank, je poudaril Tomšič.

Ta koalicija bo morala vključevati tudi stranko Levica, ki je po Tomšičevih besedah zelo radikalno, celo "neokomunistično" usmerjena in je zato z nekaterimi strankami, ki bi tudi bile v tej koaliciji, celo nekompatibilna. "Na eni strani imamo denimo Marjana Šarca, ki zagovarja ograjo na meji, na drugi strani pa Levico, ki zagovarja politiko odprtih meja," je pojasnil Tomšič. Taka koalicija bi bila po njegovih besedah še bolj nestabilna in disfunkcionalna, kot je denimo bila Cerarjeva.

Odpisana ljudska stranka

Rezultat volitev Maksutija ni presenetil, saj so javnomnenjske ankete napovedovale relativno podobne deleže glasov. Presenetil pa je ponovni prihod SNS v parlament, kar Tomšič pripisuje predvsem dejstvu, da je ta stranka ujela nekakšen pravi val, migrantska problematika pa je samo voda na mlin takim strankam, je prepričan. "Vodja stranke SNS Zmago Jelinčič je bil dovolj spreten, da je uspel to izkoristiti," je dodal.

Vstop stranke Alenke Bratušek v parlament je Maksuti označil kot uspeh, ponovni poraz SLS pa kot še en korak v smeri odpisa ljudske stranke, ki bo končala na političnem smetišču zgodovine. Tomšič je tak rezultat obeh strank pripisal predvsem veliki medijski pozornosti, ki je je bila deležna Alenka Bratušek, nastopala je v praktično vseh soočenjih. To ni mogoče reči za stranko SLS, čeprav ima formalno status parlamentarne stranke, ker je njen poslanec v Evropskem parlamentu, je povedal Tomšič. Po njegovem mnenju so manjše desne stranke naredile usodno napako, ker niso želele oblikovati kakšne predvolilne koalicije, ki bi jim tako omogočila boljše možnosti za vstop v parlament.

Poraženci volitev so po besedah Maksutija tisti, ki bodo ostali v opoziciji. Vsi ostali lahko samo pridobijo. Slabo se bo pisalo tudi strankam, katerih predsedniki ne bodo v parlamentu. Če te stranke ne bodo v vladi, in če njihovi predsedniki ne bodo ministri, se jim lahko namreč zgodi politični propad, je opozoril. Podobno Tomšič vidi več poražencev na teh volitvah. Zanj so to predvsem stranke, ki so dosegle manjši rezultat od prejšnjega ali napovedanega.

Rupel: Janša potrebuje Marjana Šarca

Bivši predsednik države Danilo Türk in bivši zunanji minister Dimitrij Rupel po nedeljskih državnozborskih volitvah pričakujeta težavno sestavljanje vladne koalicije. Bivši predsednik republike je v pogovoru za STA dejal, da izid volitev ni presenetljiv. Prijetno presenečenje je, da se je v parlament uvrstila tudi Stranka Alenke Bratušek, nekoliko presenetljiva pa je šibka podpora DeSUS, je ocenil.

Türk pričakuje, da bo sestavljanje vlade zelo zahteven proces. Kar se tiče zunanje politike, bi bilo po njegovih besedah dobro, da bi dale stranke, ki bodo sestavljale vlado, v ospredje skupni interes države. "To je tokrat veliko bolj pomembno kot v katerikoli dosedanji situaciji, ker toliko strank razen v poosamosvojitvenem obdobju še nismo imeli v parlamentu," je dejal.

Tudi Rupel pričakuje, da bo zaradi velikega števila strank, ki so se uvrstile v državni zbor, težko sestaviti bolj ali manj homogeno koalicijo. Želi si koalicijo pod vodstvom Janeza Janše in SDS, vendar bi za to po njegovih besedah potrebovala Marjana Šarca. Po izjavah v zadnjih dneh pa je težko napovedati, da bi prišlo do takšne koalicije, je ocenil v pogovoru za STA.

Ruplu se zdi bolj verjetno, da bodo koalicijo sestavile stranke levice - SD, SMC, Levica in LMŠ. Šarec je namreč po njegovih besedah bolj nagnjen na levo kot na desno.

O Hrvaški pa ...

Türk je glede odnosov s Hrvaško dejal, da Slovenija ne bi smela pretiravati z izpostavljanjem tega vprašanja. "To niso najpomembnejši odnosi, poleg tega je vprašanje meje rešeno, treba je le še izpolniti arbitražno odločbo," je poudaril.

Rupel je dejal, da se veseli, da zunanji minister ne bo več Karl Erjavec, saj je bila "njegova politika slaba za Slovenijo". Če bo Slovenija dobila desno koalicijo s Šarcem, Rupel predvideva, da bodo ta resor želeli imeti njegovi ljudje, kar po njegovih besedah "spet ne bo v redu, ker pozna tistega, ki pri Šarcu skrbi za to področje". "To ni nekdo, ki bi imel kakšne svoje ideje," je za STA komentiral Rupel. Šarčev svetovalec za zunanjo politiko je dolgoletni diplomat Roman Kirn.

Primož Lavre
Janez Janša