Arbitražna odločba

Janša bi lahko zahteval več. "Tega gotovo ne bo dobil," je prepričana hrvaška novinarka

J.P./STA
4. 6. 2018, 07.50
Posodobljeno: 4. 6. 2018, 08.26
Deli članek:

Med številnimi predstavniki medijev, ki so nedeljsko volilno dogajanje spremljali v medijskem središču na Gospodarskem razstavišču, je bilo tudi precej tujih.

Bobo
Novinarka HRT: Desna vlada bi lahko zaostrila slovensko-hrvaške odnose.

Novinarka hrvaške HRT Kristina Pešić je posledice oblikovanja leve ali desne vlade ocenila predvsem skozi slovensko-hrvaške odnose. Meni, da bi jih desna vlada lahko zaostrila.

Pešićeva meni, da leva vlada ne bi prinesla posebne spremembe v slovensko-hrvaških odnosih, saj bi se "nadaljeval isti pat položaj, v katerem se vrtimo praktično od samega začetka". "Premier Cerar je prihodnjo vlado nedavno pozval, naj vztraja pri tožbi proti Hrvaški na Sodišču EU," je spomnila.

Predvolilno kampanjo je precej zaznamovala razprava o migrantski krizi, ki je bila po mnenju Pešićeve predstavljena v nerealni luči.

V primeru oblikovanja desne vlade bi stvari po mnenju Pešićeve "lahko potekale nekoliko ostreje". Predsednika relativne zmagovalke nedeljskih parlamentarnih volitev Janeza Janšo vidi kot tršega pogajalca, ki bi lahko zahteval več, kot je Slovenija pridobila z arbitražno odločbo. "Tega gotovo ne bo dobil," je prepričana.

Negativen sloves

Predvolilno kampanjo je precej zaznamovala razprava o migrantski krizi, ki je bila po mnenju Pešićeve predstavljena v nerealni luči. "Ocenjujem, da Sloveniji niti približno ne grozi takšna nevarnost, kot trdi Janša," je dejala in dodala, da zneska, ki naj bi ga država po navedbah SDS namenjala za vsakega migranta, danes ni mogoče primerjati s tistim, ki ga je namenjala na vrhuncu migrantske krize.

"Menim, da je Janša na tem področju nastopil tipično populistično, kar niti ne preseneča, če vemo, da je njegov politični vzornik madžarski premier Viktor Orban, ki je protimigrantsko politiko začrtal zelo odločno," je dejala Pešićeva.

Korak v smeri takšne politike bi bil po njenem mnenju korak nazaj, saj je Slovenija v očeh Bruslja vedno veljala za neproblematično dostojno državo, pripravljeno na sodelovanje. Če bi se po načinu delovanja približala višegrajskim državam, pa bi lahko pridobila negativen sloves problematične članice.