V združenjih občin v upanju na lokalnim skupnostim naklonjeno koalicijo
Predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj ocenjuje, da bi bila z vidika lokalne samouprave bolj zanimiva sredinska oz. desnosredinska vlada, od katere bi, vsaj tako po njegovih besedah kaže praksa, lahko pričakovali večjo naklonjenost do potenciala, ki ga nudi lokalna samouprava oziroma občine.
- Kdo so največji »luzerji« volitev?
- »Janša dal vedeti, da ne verjame, da mu bo uspelo sestaviti koalicijo«
- Urška Bačovnik Janša o možu, kampanji in zmagi
- Kdo bo zasedel poslanski stolček, kdo se je opekel
- Kako smo volili: SDS brez konkurence
- FOTO: Poglejte v zakulisje po razglasitvi rezultatov
Predsednik ocenjuje, da bi bila z vidika lokalne samouprave bolj zanimiva sredinska oz. desnosredinska vlada, od katere bi, vsaj tako po njegovih besedah kaže praksa, lahko pričakovali večjo naklonjenost do potenciala, ki ga nudi lokalna samouprava oziroma občine. "Upam, da bodo glavni akterji, ki so se pokazali skozi volitve, uspeli odigrati z dovolj trezno glavo in sestaviti neko smiselno koalicijo," je dejal predsednik združena občin, ki je mnenja, da bi bila kombinacija SDS in LMŠ z vidika lokalne samouprave zelo zanimiva v pozitivnem smislu, saj je predsednik LMŠ Marjan Šarec že kar nekaj časa župan in pozna sistem lokalne samouprave. SDS pa je bila v preteklosti zelo naklonjena lokalni samoupravi, predvsem z vidika sistemske ureditve delovanja, financiranja področja lokalne samouprave.
Pri tem predsednik ZOS dodaja, da so se trudile tudi nekatere druge stranke, recimo SMC, a se mu zdi, da jim je zmanjkalo predvsem pri izkušnjah in so se izgubili v politiki, ki ni bila ne eno ne drugo, na koncu je bil rezultat, da se potenciala lokalne samouprave v veliki meri ni dalo izkoristiti.
Sicer pa je kot prvo nalogo, ki se je bo morala nova vlada lotiti zelo hitro, izpostavil kohezijsko politiko in naslednji večletni proračun EU, ki je z vidika skladnega regionalnega in lokalnega razvoja izjemnega pomena. Druga naloga pa je po njegovih besedah zagotovo sistemska ureditev financiranja občin in resen pogovor, kaj je tisto, kar od lokalne samouprave želimo skozi prizmo financiranja. Pri tem je opozoril, da se je "država mačehovsko obnašala; naloge so bile dane, ni pa bilo prenosa sredstev".
Ali bo lokalna samouprava dobila ministra, denimo brez listnice, za področje lokalne samouprave in regionalnega razvoja, je po Smrdeljevih besedah odvisno od tega, kakšna bo koalicija in na kakšen način se bodo sestavljale prioritete. Ko so o tem pred volitvami spraševali stranke, so dobili precej različne dogovore, a nobenega neposrednega. Bi bil pa to zelo javen pokazatelj, da se s področjem lokalne samouprave misli resno, je poudaril.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS) Branko Ledinek predvideva, da bo glede na izid volitev sestavljanje vlade izredno težko. Če bo vlada ostala levosredinska, ne pričakuje, da bo pogled na potrebe občin in državljanov drugačen kot doslej. V vsakem primeru pa predvideva, da bo usklajevanje v koaliciji, kakršna koli že bo, bo vsej verjetnosti zelo naporno, zato se boji, da se bodo "bolj ukvarjali sami s seboj in bodo spregledali glavne probleme, ki so že sedaj ostali na nek način nedorečeni".
Ledinek od strank pričakuje konstruktiven dogovor za nadaljnje vodenje države. Kot ugotavlja, so se v času predvolilne kampanje vsi zavzemali za regionalizacijo, o čemer sicer govorimo že vrsto let in je zgodba, zapisana tudi v ustavi. Prav regionalizacijo, razbitje vedno večjega centralizma, vidi kot osnovno prioriteto. Še eno vprašanje, ki ga bo treba po njegovih besedah rešiti, pa je višina povprečnine, saj se je ta v času nekoliko večje krize precej zmanjšala, a je sedaj, ko je te krize tako rekoč konec, še vedno nismo uspeli določiti na ravni, kot je bila določena z zakonom.
Ob vprašanju, ali bi za lokalno samoupravo morali imeti posebnega ministra, pa predsednik SOS odgovarja, da lokalna samouprava ni zanemarljiva zadeva, nenazadnje večji del državljanov v Sloveniji živi v manjših krajih in vaseh. Ocenjuje tudi, da je bilo v času, ko je bil minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar, na področju lokalne samouprave narejen precejšen korak naprej.
V zdravstvu pričakovanje hitrega oblikovanja vlade in ukrepanja
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik je v izjavi ocenila, da si težko predstavlja, kako bodo stranke po volitvah sestavile levo ali desno vlado, zato se boji, da bomo še dolgo časa brez izvršne oblasti. "To me najbolj skrbi". Programi strank se sicer na področju zdravstva zelo razlikujejo in stranke bodo z njihovim združevanjem težko dosegle tisto, za kar si prizadevajo zdravniki.
Za najbolj pereče probleme po njenem mnenju še dolgo ne bo rešitev, med drugim za to, kako bodo delovale zdravstvene ustanove, kako se bo delil denar, kdo bo spreminjal očitno slabo narejene zakone. Odprtih je veliko vprašanj in če se vlada ne bo hitro formirala in se začela resno pogovarjati in ukrepati, se bo zdravstvu pisalo še slabše, je opozorila.
Med največjimi izzivi je Čebašek-Travnikova izpostavila pomanjkanje denarja. "Poleg tega bo treba resno zarezati v organizacijo in delovanje zdravstvenih ustanov," je dodala. Treba bo spremeniti plačna razmerja, omogočiti nagrajevanje po opravljenem delu in več dela tistim delavcem, ki so pripravljeni delati več. "Vse to, kar je sedanji zakon o zdravstveni dejavnosti prepovedal ali omejil, bo treba čim prej sprostiti, če želimo skrajšati čakalne vrste," je še poudarila predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.
Glede na to, da je predvsem leva opcija tista, ki zagovarja javno zdravstvo, je za državljane bolje, da bi se oblikovala levosredinska vlada, pa je ocenil direktor združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek. Nenazadnje imamo tudi v ustavi opredeljeno, da smo socialna država, to pa bi lažje ostali z levosredinsko vlado, je dodal.
Tudi Mezek se je strinjal, da bi dolgotrajno sestavljanje vlade še poslabšalo razmere v zdravstvu, ki je v slabi finančni kondiciji. "Zdravstvo še vedno občuti posledice napačne odločitve iz lanskega leta, ko smo cene zdravstvenih storitev znižali na tiste iz leta 2014," je spomnil. Zdravstvo je zaradi tega v finančno vse težjem položaju, zato bo po njegovih besedah nujno, da se vlada čim prej oblikuje, nujno pa bo tudi, da bo spoznala, da zdravstvo potrebuje več sredstev.
Reševanje zdravstva s preganjanjem korupcije, učinkovitejšim vodenjem in cenejšimi nabavami sicer pomaga, vendar pa, teko Mezek, še zdaleč ne zadošča. Tudi čakalne vrste so vse daljše, kar po njegovem mnenju kaže na pomanjkanje sredstev. "Prepričan sem, da so zavarovanci pripravljeni plačevati več, saj so v to že primorani, ko zbolijo," je še poudaril.
Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Igor Muževič medtem meni, da si volivci očitno ne želijo nadaljevanja poti sedanje vlade, ena od tem, ki je vplivala na slabo oceno njihovega dela, pa je bila po njegovem prepričanju gotovo zdravstvo. Ne glede na to, ali bomo imeli levosredinsko ali desnosredinsko koalicijo, bo nujno, da se v koalicijsko pogodbo zapiše program, ki se bo odmikal od dosedanje zdravstvene politike. Kot je dejal, si želi bolj proevropskega programa, ki bo oblikovan podobno kot v skandinavskih državah.
Trenutno se k temu nagibajo predvsem stranke z desnega pola, desnosredinska koalicija pa bi bila za zdravstveni sistem najbrž nekoliko bolj varna, je dejal. Politično nestabilna situacija in krhka koalicija bi pomenile še nadaljnje poslabševanje razmer v zdravstvu, je pristavil.
Kot najnujnejši ukrep je predlagal možnost proste izbire bolnikov, da gredo k licenciranemu izvajalcu, ne glede na to, ali dela v zasebnem ali javnem sektorju. Drugi korak pa je uvajanje finančnih spodbud izvajalcem glede na izide zdravljenja.
Znanost upa na hitro oblikovanje vlade in več sredstev
"Rezultati volitev so do neke mere potrdili javnomnenjske napovedi. Zapomnili si jih bomo po slabi volilni udeležbi in razdrobljenosti političnega prostora. Menim, da bo zelo težko sestaviti novo vlado in upam, da to ne bo trajalo predolgo," je dejal Gregor Anderluh, direktor Kemijskega inštituta.
Kot je poudaril, bi morala nova vlada takoj povečati delež sredstev iz proračuna za znanost in raziskave do enega odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "O tem so si bili enotni vsi predstavniki strank, ki so sodelovali na javni tribuni odbora za znanost. Pripravljen in usklajen je bil nov zakon o znanstveno-raziskovalni dejavnosti, ki naj ga nova vlada čim prej sprejme, saj bo vpeljal nekatere nove instrumente za lažje in bolj učinkovito delo," je povedal.
Poleg tega bo čim prej potreben tudi nov cikel investicij v infrastrukturo in opremo, saj brez teh vlaganj ne morejo več slediti znanstvenim trendom v tujini, postajajo nekonkurenčni in že zaostajajo za nekaterimi novimi državami članicami EU, kot sta Poljska in Češka. "V zvezi s tem je treba tudi izpostaviti zelo slabo črpanje sredstev iz strukturnih skladov, namenjenih raziskavam in razvoju, od česar imajo znanost in najboljše raziskovalne organizacije zdaj izredno malo," je dodal.
Če želimo dvigniti dodano vrednost na zaposlenega, izboljšati konkurenčnost podjetij in dvigniti podjetniško aktivnost, mora imeti znanost po Anderluhovem mnenju ključno vlogo v slovenski strategiji pametne specializacije. Bolj učinkovito je treba povezati tudi resorje znanosti, visokega šolstva, tehnologij in inovacij. "Področje tehnologije je celo povsem izginilo iz ministrstva za gospodarski razvoj. Predlagam združitev resorjev znanosti, visokega šolstva, tehnologije in inovacij v novem ministrstvu za razvoj," je zapisal.
Dolgoročno pa se mu zdi pomembno, da bo slovenska družba postala privlačna za prihod mladih strokovnjakov iz tujine, tudi Slovencev, ki so v zadnjih letih odhajali na delo v tujino. A v ta namen bo treba razmisliti tudi o spremembah zakonodaje, ki bodo olajšale zaposlovanje strokovnjakov iz tujine.
Volitve Sloveniji niso prinesle nobene jasnosti, ampak zapletanje političnega položaja
Moralni teolog in vidni predstavnik Cerkve Ivan Štuhec je ocenil, da "te volitve Sloveniji niso prinesle nobene jasnosti, napredka in razvoja, ampak kvečjemu stagnacijo in zapletanje političnega položaja". Po njegovi oceni je glede na opredeljevanje strank takoj po prvih znanih rezultatih rezultat volitev neke vrste pat pozicija.
Kot še dejal Štuhec, je težko govoriti o tem, kaj pričakovati od nove vlade, saj še ni jasno, kdo bo sestavljal koalicijo. Bi pa po njegovem mnenju morali uveljaviti že nekoč sprejeti zakon o verski svobodi, urediti religijski pouk in financiranje cerkva in verskih skupnosti.
"Jasno je, da je relativni in močan zmagovalec Janez Janša, največji poraženec pa Miro Cerar," je dejal Štuhec. Manj kot desetodstotna podpora se mu zdi katastrofa za stranko, ki je na prejšnjih volitvah uspela prepričati skoraj 35 odstotkov volivcev. "Vprašanje je tudi, ali bo Cerar ostal predsednik. Pri vrhovih strank se med sestavljanjem koalicije lahko marsikaj dogaja," je dodal. V stranki so sicer v prvih odzivih nakazali, da Cerar ostaja na njenem čelu.
Od sedanjih koalicijskih strank je bil po njegovi oceni najbolj nagrajen Dejan Židan, ki je s stranko SD po delnih rezultatih dosegel skoraj deset odstotkov glasov in tako izboljšal rezultat prejšnjih volitev. Najbolj pa je bil po besedah Štuheca kaznovan prvak DeSUS Karl Erjavec, ki za zdaj ni bil izvoljen v parlament.
