PREVELIKA SORTIRNICA

Prazne obljube o novih delovnih mestih

Luka Tetičkovič
13. 5. 2016, 07.10
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Mestna občina Maribor načrtuje poroštvo za 12,5 milijona evrov kredita podjetju Snaga Maribor, s katerim namerava le-to zgraditi center za obdelavo odpadkov. Predvidevajo nova delovna mesta in cenejše položnice, a nimajo izdelane ekonomske računice.

Svet24
Auer trdi, da odgovorni mestne svetnike vodijo žejne čez vodo.

Krčmar še ni rekel zadnje, bi lahko zaključili po branju letošnjega Operativnega programa ravnanja z odpadki, ki ga je pripravila Vlada Republike Slovenije. V njem na podlagi podatkov za leto 2014 sklepajo, da je trenutna razpoložljivost infrastrukture za recikliranje mešanih komunalnih odpadkov dovolj velika, takšna pa bo ostala tudi po letu 2020.

Stojan Auer, mestni svetnik MOM:

V državnem zboru morajo biti revidirane vse investicije nad 350.000 evrov, kot kaže, pa v Mariboru to ni obvezno, čeprav gre za 12,5 milijona evrov.

Vladni analitiki sklepajo, da bo količina mešanih komunalnih odpadkov celo upadala, kar gre pripisovati višji ekološki ozaveščenosti prebivalstva in seveda kaznim za tiste, ki ne ločujejo. Tako smo leta 2014 na prebivalca zbrali 11,74 litra mešanih odpadkov, ta količina pa se bo do leta 2020 predvidoma zmanjšala na 9,75 litra. Po optimističnem scenariju bi lahko padla celo na 8,21 litra.

70.000 ton

mešanih komunalnih odpadkov nameravajo razvrščati v načrtovani sortirnici.

Količina ločenih komunalnih odpadkov po drugi strani narašča. Medtem ko so gospodinjstva leta 2014 sortirala povprečno 4,84 litra odpadkov, bo ta številka do leta 2020 predvidoma narasla na 6,40 oziroma celo na 7,76 litra.

Obljubljajo nove zaposlitve

Zakaj v Mariboru tedaj načrtujejo nov center za ravnanje z odpadki? Na tiskovni konferenci v četrtek so predstavniki podjetja Snaga pojasnjevali, da bi odsotnost sortirnice pomenila, da usodo mariborskih smeti prepuščajo prevzemnikom odpadkov.

Količina mešanih komunalnih odpadkov upada. V Mariboru kljub temu gradijo center za sortiranje odpadkov.

Prav tako so obljubljali nove zaposlitve, pri čemer niso povedali, koliko delovnih mest to konkretno pomeni. Za primerjavo smo se obrnili na ljubljansko Snago, ki v nedavno odprtem centru RCERO zaposluje 58 oseb. Po koncu poskusnega obratovanja pa predvidevajo, da bodo zaposlili 90 parov rok. Velja omeniti, da bo RCERO po načrtih servisiral kar tretjino vseh slovenskih občin, ob tem pa predvidevajo, da bo cena tone odpadkov precej višja, kot zanjo zdaj računa Snaga Maribor. Trenutno se strošek giblje pri 124 evrih na tono, do leta 2017 pa bi se po poročanju časnika Sedem lahko povečal na 190 evrov na tono.

Snaga Maribor trenutno za tono mešanih komunalnih odpadkov računa 93,78 evra. Na tiskovni konferenci pa so ocenjevali, da bodo cene ravnanja z odpadki ostale "vsaj na današnji ravni". Če pa se razmere na trgu sekundarnih surovin ne bodo bistveno spreminjale, bodo lahko srednjeročno "zagotavljali tudi nižje cene od trenutnih".

Snaga Maribor med javnim in zasebnim

"Kljub jasnemu sklepu mestnega sveta in sklepom občinskih svetov okoliških občin o preoblikovanju podjetja Snaga v javno podjetje župan Fištravec, sedanji nadzorni svet Snage in hkrati uprava družbe niso preoblikovali. Po našem mnenju zato delujejo nezakonito," trdi mestni svetnik Auer. Zaradi navedenega dvomi tudi o učinkovitosti nadzora nad porabo kredita, kateremu namerava občina dati poroštvo.

O kreditu odločajo brez ekonomske ocene

S takšnimi skopimi razlagami ni zadovoljen opozicijski mestni svetnik Stojan Auer. Kritizira pomanjkljivo gradivo, na podlagi katerega bo mariborski mestni svet glasoval o občinskem poroštvu za 12,5 milijona evrov težek kredit podjetju Snaga Maribor. Trdi, da v njem niso prejeli niti izračuna ekonomske upravičenosti projekta. "Prizadevali smo si to študijo pridobiti, a je nismo. Poleg tega smo si prizadevali za revizijo 12,5-milijonske investicije, a nam to prav tako ni uspelo. V državnem zboru morajo biti revidirane vse investicije nad 350.000 evrov, kot kaže, pa v Mariboru to ni obvezno, čeprav gre za 12,5 milijona evrov."

Posel je na javnem razpisu Snage Maribor sicer že pridobilo krško podjetje Kostak, ki je tovrsten center za obdelavo odpadkov že pred dobrim desetletjem postavilo v Spodnjem Starem Gradu, le da je tam stal štirikrat manj. "Sortirnica s takšnimi kapacitetami bi po oceni nekdanjega direktorja Snage Maribor stala največ osem milijonov evrov, ta številka pa bi se dala zmanjšati celo na šest milijonov evrov," še trdi Auer.

Glasovali bodo na dopisni seji

Po naših podatkih bo mestni svet MOM o zadevi na dopisni seji glasoval ta konec tedna. O poroštvu se bodo odločali s pomočjo gradiva, ki obsega zgolj dve strani in v katerem ni ekonomske ocene upravičenosti projekta. Za komentar smo se obrnili tudi na MOM, vendar njihove odgovore še čakamo.

Arhiv Svet24
Snaga Maribor med javnim in zasebnim.