Učitelj in vajenec

Hladen zid med Kučanom in Pahorjem

Iztok Čebašek
12. 5. 2016, 20.16
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Ob skorajšnji 25. obletnici slovenske samostojnosti so v Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku pripravili srečanje in pogovor z dvema slovenskima predsednikoma, aktualnim Borutom Pahorjem ter prvim predsednikom Milanom Kučanom, ki pa, kot je bilo mogoče opaziti, nista ravno v najbolj prisrčnih odnosih.

Iztok Čebašek
Med obema predsednikoma, ki sta sicer znana po svoji priljudni komunikativnosti in odprtosti, je neprediren hladen zid.

Lahko bi rekli, da je bil Kamnik včeraj kar nekakšna pomožna slovenska prestolnica, saj je mesto istočasno gostilo oba (uradno) najpomembnejša moža države. Predsednik republike Borut Pahor je, skupaj z nekdanjim predsednikom Milanom Kučanom, obiskal kamniško gimnazijo, sočasno pa se je v sosednjem Ciriusu mudil tudi predsednik vlade Miro Cerar, kar je med Kamničani vzbudilo precej pozornosti.

Iztok Čebašek

Velike priprave

Pred šolo, na kateri so se, z nekaj malega običajne nervoze, na prihod obeh predsednikov pripravljali že nekaj dni, je domala neopazno najprej prišel nekdanji predsednik Milan Kučan, ki je to šolo obiskal že v preteklosti, nekoliko bolj pompozno, kar je med navzočimi vzbudilo muzajoče nasmeške, pa so prihod aktualnega predsednika Boruta Pahorja, že v križišču pred šolo, s sirenami naznanila protokolarnega vozila.

Jan David Kljenak o srečanju s predsednikoma: "Srečanje in pogovor s predsednikoma sta bila zanimiva, bi si pa želel več pogovora o aktualni problematiki in aktualnem dogajanju, ne pa po večini le o stvareh in dogodkih iz preteklosti.

Srečanje brez kemije

Vodstvo šole in dijaki so obema gostoma sprejem s krajšim glasbenim programom pripravili v šolski avli, kjer sta oba predsednika vse navzoče pozdravila in nagovorila, dogajanje pa se je zatem preselilo v šolsko jedilnico, kjer so se skorajšnji maturantje z obema zapletli v enourni pogovor. Navkljub majskemu pomladnemu razpoloženju, ki ga je prežemalo najstniško prekipevanje hormonov, je bilo srečanje obeh predsednikov, če se nekoliko pošalimo, mojstra in vajenca, brez vsakršne kemije. Tako ob prihodu kot tudi med samim srečanjem in pogovorom je bilo namreč mogoče opaziti, da je med obema predsednikoma, ki sta sicer znana po svoji priljudni komunikativnosti in odprtosti, neprediren hladen zid. Njuni stiki so bili omejeni na neizbežno vljudno formalnost, kar pa vseeno ni zmotilo pogovora z dijaki, ampak mu je dalo celo svojevrsten čar.

Zadržan in "frajerski"

Predsedniški "vajenec" Borut Pahor si je, resda tokrat brez dvoumnih in morebiti nespodobno spornih opazk, znova prisiljeno prizadeval biti čim bolj "frajerski", ob čemer je "mojster", nekdanji predsednik Milan Kučan, večkrat prizanesljivo zavil z očmi. Pozneje v šolski jedilnici mu ga je uspelo že uvodoma dostojanstveno povoziti s svojim edinim simpatičnim dovtipom, ko je dejal, da se je nadejal, da bo pogovor v jedilnici potekal vsaj ob malici, zdaj pa vidi (na mizi je bila zgolj steklenica vode), da bo vseeno moral na kosilo k svoji Štefki, kar je med vedno lačnimi dijaki sprožilo sproščeno salvo smeha.

Iztok Čebašek

Prekratek pogovor

Žal je bil enourni pogovor prekratek, da bi uspelo dijakom Milanu Kučanu in Borutu Pahorju, razen vnaprej pripravljenih in, pred mladostniško odkritosrčnostjo in neposrednostjo nekoliko prestrašenih profesorjev, odobrenih vprašanj, začeti postavljati tudi prava, žgečkljivejša in konkretnejša vprašanja, ki se ne nanašajo zgolj na dogodke in dogajanje izpred četrt stoletja, ko še sploh niso bili rojeni, ampak tudi na aktualno problematiko. Predvsem na težave pri šolanju in iskanju zaposlitve, ki jim jih je uspelo izpostaviti šele na koncu.

Mladi so opozorili

Vprašanja dijakov so se povečini nanašala na čas osamosvojitve, pri čemer so spraševali, ali so se (in zakaj ne) izpolnila pričakovanja in sanje izpred petindvajsetih let, kje so vzroki in razlogi za današnjo neenotnost Slovencev, opozorili, da bi morala država spodbujati podjetnost mladih, omogočati lažje in učinkovitejše zaposlovanje in s tem preprečiti t. i. beg možganov v tujino ter se aktivneje vključevati oz. vmešavati tudi v visokošolsko izobraževanje, predvsem z regulacijo in omejevanjem vpisa na neperspektivnih študijskih smereh. Oba predsednika sta, kolikor je dopuščal omejen čas, dijakom postregla predvsem s splošnimi in že večkrat slišanimi odgovori, pri čemer se je aktualni predsednik, namesto da bi podajal konkretne odgovore, večkrat zatekel k manjšemu triku in dijake, da bi pridobil čas, spodbujal k izražanju njihovih mnenj in stališč. Srečanje z obema predsednikoma je kratko in jedrnato povzel dijak 4. letnika gimnazije Jan David Kljenak, ki je dejal: "Srečanje in pogovor s predsednikoma sta bila zanimiva, bi si pa želel več pogovora o aktualni problematiki in aktualnem dogajanju, ne pa po večini le o stvareh in dogodkih iz preteklosti."