Tretjina manj smučarjev

Letošnja sezona slabša od lanske

Gabrijel Toplak
19. 4. 2016, 06.55
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Upravljavec žičniških naprav je imel 30 odstotkov slabši obisk, organiziral je 108 smučarskih dni, kar sta dva dneva manj kot leto prej. Prodal pa je 87.650 dnevnih in 2192 sezonskih vozovnic.

sta
Prejšnji teden končana smučarska sezona ni prinesla načrtovanega rezultata.

Čeprav gondola na Mariborskem Pohorju zaradi večje okvare stoji že skoraj od začetka aprila in naj ne bi delovala pred koncem maja, so v podjetju Marprom, ki upravlja žičniške naprave, potegnili črto po preteklo smučarsko sezono.

sta
Andrej Verlič, nekoč podžupan, zdaj Marpromov koordinator dejavnosti na Pohorju

ŠE BREZ ZAKLJUČNEGA RAČUNA

Andrej Verlič, ki skrbi za koordinacijo dejavnosti na Pohorju, je povedal, da jim po lanskem pozitivnem letu ni prinesla dobička. »Obisk je bil 30 odstotkov slabši, imeli smo 108 smučarskih dni, kar sta dva dneva manj kot lani,« je pojasnil Verlič. Mestnemu avtobusnemu podjetju Marprom, ki se zadnji dve leti po propadu Športnega centra (ŠC) Pohorje ukvarja tudi s smučarsko dejavnostjo, so čitalci vozovnic zabeležili 785.531 prevozov, lani pa je številka presegla milijon. V sezoni 2015/16 so prodali 87.650 dnevnih in 2192 sezonskih vozovnic, leto prej pa dobrih 120.000 dnevnih in okoli 200 več sezonskih vozovnic. V Marpromu še ne izdajajo, kakšen bo končni izkupiček, saj zaključni račun še ni narejen, vseeno pa priznavajo: »Ocenjujemo, da je letošnja sezona slabša od lanske.« Lani so imeli v smučarskem delu približno 2,4 milijona evrov prihodkov in ustvarili za dobrih 100.000 evrov dobička, po prvih ocenah pa naj bi letos zaradi mile zime, še neuradno, pridelali 300.000 evrov izgube. Prihodkov je bilo za 1,5 milijona evrov.

KONCESIJA ZA DALJŠE OBDOBJE

Na pohorski strminah je »vijugalo« največ domačih smučarjev. Med tujimi pa, čeprav natančnejših podatkov o številu nimajo, ocenjujejo, da so prevladovali Avstrijci, Madžari in Hrvati. Čeprav sezona ni prinesla želenih rezultatov, se v Marpromu, ki je letos v nasprotju s prvo sezono skrbel le za upravljanje z žičnicami (za urejanje prog je skrbelo podjetje Nivis), še vedno zanimajo za sodelovanje. »Le če bo podeljena koncesija za daljše obdobje, saj so samo tako mogoči nujna investicijska vlaganja, strateško upravljanje in razvoj Pohorja,« odgovarjajo v Marpromu in od Mestne občine Maribor pričakujejo čim prejšnje oblikovanje dolgoročnega modela.

Iz občinske piar službe so sporočili, da je mestna uprava naročila izdelavo elaborata za preveritev prostorskih, pravnih, ekonomskih, lastniških, okoljevarstvenih, kulturno varstvenih, tehničnih in drugih pogojev za rabo in ravnanje s Pohorjem, ki obsega tudi območja drugih občin. Na predlog mestnega sveta bodo imenovali projektno skupino, ki bo ob pomoči stroke poskrbela za izdelavo programa upravljanja, v njej pa bodo poleg predstavnikov občin tudi predstavniki izvajalcev javne službe, nosilcev turistične ponudbe in strokovne javnosti. Delovna skupina bo sicer le svetovalno telo in bo nudila pomoč pri aktivnostih in opravilih, ki jih morajo izvesti pristojni organi v občinah.

JAVNO PODJETJE ALI ZASEBNIK

Na mestni občini bodo odločitev, ali bo na Pohorju še naprej upravljavec javno podjetje ali morda zasebni vlagatelj, prepustili mestnim svetnikom. V zvezi s tem na mariborskem sodišču še vedno poteka mediacijski postopek glede zahteve stečajnega upravitelja ŠC Pohorje Draga Dubrovskega, da občina za žičniške naprave odšteje dobrih 17 milijonov evrov.