Da se marsikaj da, če ima človek le voljo in je vztrajen, dokazujejo paraplegiki slikarji, ki so se pred dnevi zbrali v društvenem središču Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja v Šmihelu v Novem mestu. Eni so slikali še z rokami, drugi z usti in celo z nogami in njihove slike niso prav v ničemer kazale na to, da komu od slikarjev kaj manjka.
Beseda predsednika
"V Sloveniji se slikarstvom ukvarja okoli petdeset članov društev paraplegikov. Likovne delavnice naše društvo pripravlja, da bi spodbudilo tudi svoje člane, da bi vzeli v roke čopiče in barve. Mnogi med njimi, dokler niso bili invalidi, niso slikali. Običajno začnejo pod nadzorstvom mentorjev in nekateri pozneje dosežejo zelo visoko raven ter se uveljavijo tudi v mednarodnem okolju. Je pa naš namen, da se s tovrstnimi prireditvami predstavimo tudi širši javnosti. Tokrat smo v goste povabili tudi otroke iz osnovne šole, ki bodo lahko poskusili slikati z usti," je med likovno delavnico v Šmihelu povedal predsednik Društva paraplegikov Dolenjske, Bele krajine in Posavja Jože Okoren.
V načrtu tudi razstave
Prve likovne delavnice slikarjev paraplegikov je pripravljala Zveza paraplegikov Slovenije, danes pa je pri nas tovrstnih delavnic vsako leto blizu petnajst, nekatere pripravljajo posamezna društva paraplegikov, druge so na šolah in fakultetah. "Nam pri organizaciji, kolikor se da, pomagata tudi Javni sklad za ljubiteljske dejavnosti in novomeška občina, saj je treba pokriti kar nekaj stroškov – od mentorja do prehrane udeležencev delavnice in njihovih spremljevalcev," pravi Okoren.
Ob koncu vsake delavnice mentor z udeleženci pregleda ustvarjena dela, skupaj jih pokomentirajo in se pogovorijo. Izdali naj bi tudi zloženko, dogovarjajo se prav tako o skupinskih razstavah v razstaviščih zunaj društvenih prostorov. Tako so v Novem mestu slikarji paraplegiki med drugim razstavljali že v Galeriji Krka in v Kulturnem centru Janeza Trdine.
V svetovni eliti
Eden izmed slikarsko najbolj izkušenih udeležencev tokratne delavnice je koprski slikar Vojko Gašperut - Gašper, ki ima za seboj že več kot sto samostojnih in več kot tristo skupinskih razstav, za svoja dela je prejel že številne nagrade. Najraje slika krajino, predvsem primorsko, in tihožitja, večino slik pa kljub krizi še nekako proda in zanje, kot pravi, dobi vsaj toliko, da pokrije stroške. Uvrščajo ga med petdeset najboljših slikarjev z usti na svetu, med številnimi nagradami je tudi več nagrad na mednarodnem Ex temporu v Piranu. Med njegovimi najbolj priljubljenimi motivi so piranske soline, tradicionalna primorska in istrsko-kraška arhitektura ter krajina rodnega Breginja.
