Kultura

Preminulega Tomaža Pandurja se spominjajo tudi v tujini

J.P./STA
13. 4. 2016, 12.56
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Gledališki režiser Tomaž Pandur je bil znan po tem, da je po nesoglasjih v slovenskih gledaliških krogih veliko ustvarjal v tujini. Hrvaški minister za kulturo Zlatko Hasanbegović je poudaril, da je bil neponovljiva umetniška osebnost tudi za hrvaško gledališče, igralka Blanca Portillo pa je menila, da je bilo njegovo delo izraz njega samega.

STA
Tomaž Pandur se je rodil 19. februarja 1963 v Mariboru.

Marko Vavpotič
Režiser Tomaž Pandur se je tokrat že tretjič v karieri spopadel s Faustom.

Hasanbegović je že v torek izrazil sožalje Pandurjevi družini. Povedal je, da je Pandur s svojim delom obogatil tudi hrvaško gledališče. "Neverjetna se zdi vest, da nas je na vrhuncu ustvarjalne moči zapustil gledališki genij neizčrpne energije, saj smo vselej znova pričakovali in hrepeneli po njegovi novi gledališki režiji. Sedaj se moramo sprijazniti s tem, da je slovensko, hrvaško in svetovno gledališče izgubilo edinstvenega umetnika," je dejal.

Po besedah Hasanbegovića so bile Pandurjeve predstave gledališki čudeži, magične scenske slike, ki so še dolgo ostale v spominu gledalcev. Pandur je s Hrvaškim narodnim gledališčem v Zagrebu sodeloval pri postavitvi Tolstojeve Vojne in mir, Euripidove Medeje in Krleževega Michelangela. Sodeloval je tudi s hrvaškima gledališčema Ullysses in Gavella.

Meko odkril v Španiji

Znano je, da je Pandur svojo gledališko meko odkril v Španiji. Tam je leta 2005 postavil Božansko komedijo, potem balet Alas, predstave Sto minut, Barocco in Medeja. Sodeloval je s Teatrom Espanol, za katerega je pripravil Shakespearovega Hamleta z Blanco Portillo v naslovni vlogi.

Razen v državah nekdanje Jugoslavije in Španiji je Pandur ustvarjal tudi v Nemčiji in Grčiji.

Portillo je ob vesti o Pandurjevi smrti za spletno izdajo španskega časopisa El Pais zapisala: "Navdaja me nek tuj občutek osirotelosti."

"Tomaž je bil močna energija, polna luči, ognja, norosti ... njegovo delo je bilo zvest izraz njega samega: lepota, tema in svetloba, notranji razkol, tveganje do roba, vztrajnost, mehkoba, ljubezen, sovraštvo, inteligenca in čustva. Nad okusi in mnenji, onkraj mode in trendov, Tomaž je bil vedno zvest samemu sebi in svoji zavezanosti Gledališču. Pogumen, drzen, vrgel se je v življenje in sledil svojim sanjam, dokler jih ni dosegel. Nič ga ni omajalo, čeprav se je včasih počutil nerazumljenega," je zapisala Portillova.

Sicer je Pandur sodeloval tudi z drugimi španskimi gledališkimi ustanovami, kot so gledališki festival Merida, Gledališče Fernan Gomez/Kulturni center mesta Madrid, Španska plesna organizacija in Narodni dramski center/Gledališče Maria Guerrero.