Moške skupine pri nas delujejo že šest let. Matej je zanje izvedel, ko je Borut Bric, poznejši soustanovitelj moških skupin, k nam povabil mednarodnega trenerja moških delavnic. »Dotlej so bile pri nas mešane in pretežno ženske delavnice, takšnih samo za moške pa ni bilo. Na tisti delavnici takrat smo bili vsi bolj zadržani, tihi in nam je bilo nerodno. Opazil sem, da sem se z moškimi povsem drugače pogovarjal o partnerstvu, financah, na drugačni ravni. Ni mi bilo treba iskati pozornosti pri ženskah, vse je bilo nekako divje, pristno. Začutil sem, da to potrebuje vsak moški, da se lahko sprosti, je iskren in enakovreden z drugimi. Zato sva z Borutom leta 2017 naredila prvo moško skupino v Sloveniji. Odtlej smo zgradili skupnost že petintridesetih skupin, ki jih je doslej obiskalo 300 moških. Moške skupine v tujini obstajajo že dlje. K nam smo prenesli njihov program in ga prilagodili psihologiji slovenskega moškega,« je povedal Delakorda, sociolog, profesionalni moderator, ki dela kot trener za podjetja in šole.
Pomembna je disciplina
Dobili smo se v sobi za jogo v enem od centrov v Ljubljani. Skupaj s petimi moškimi sem sedla v krog in se počutila pravzaprav počaščeno. Začeli so, kot to običajno počnejo na srečanju moških skupin. Najprej so se povezali z očesnim stikom, po kratki meditaciji pa je vsak od njih povedal, kako se počuti, in s številko ocenil svoje stanje. Priznali so, da so malce vznemirjeni, ker sem kot ženska zmotila njihovo skupinsko dinamiko, kljub temu pa so čutili izziv in željo, da se glas o tem, kar počnejo, razširi in nagovori tiste moške, ki so pripravljeni na globoko delo s seboj. To je tudi eden od namenov moških skupin. »Naša srečanja imajo vedno neko strukturo. S pogledom drug drugega v oči se umirimo in pripravimo na pogovor. Pridemo z vseh vetrov – iz služb, delavnic, od doma, zato se z meditacijo najprej prizemljimo,« je začel razlagati Delakorda. Sledil je točno določen protokol, vsak je povedal, kaj se dogaja v njegovih mislih, telesu. Matej Simonič je recimo povedal, da se je ženi pokvaril avto in je obstala nekje z dvema otrokoma, zato je bil malce vznemirjen, a je bil prepričan, da se bo vse skupaj rešilo. Simon je čutil napetost v telesu, Jernej je povedal, da je za njim prijeten dan …
Najpomembnejša je zaupnost
Za vsako izjavo moški drug drugega podprejo z vzklikom hovk, ki izvira iz indijanske tradicije; z vzklikom tistemu, ki se je odprl, sporočajo, da se z njim strinjajo, ga podpirajo, čutijo enako, ali pa naznanijo, da so zaključili z govorom. Skupino usmerjajo moderatorji, zapisnikar si zapisuje glavne poudarke tistega dne in izzive, ki si jih člani skupine zastavijo. »Vsakič se pogovarjamo o določeni temi. Osnovna moška skupina obsega devet srečanj. Prvo je recimo namenjeno dogovorom in vzpostavljanju psihološke varnosti. Vse, o čemer se pogovarjamo, ostane v skupini, da se moški lažje odprejo in zaupajo. Tematika drugega srečanja je recimo odnos z očetom. Večina naših očetov je bila psihološko odsotna. Moški slišijo, da so tudi drugi imeli podobne izkušnje in da v tem niso sami. Dovolijo si v čustveno nelagodje in bolečino, s tem se povezujemo. Pogovarjamo se tudi o odraščanju fanta v moškega, o tem, kaj je naše poslanstvo … Po sklopu devetih srečanj moderator zapusti skupino, ta se osamosvoji in sama deluje naprej,« sem izvedela.
Skupina se podpira
Skupinska srečanja moških niso psihoterapija, zato moderatorji niso posebej certificirani, so se pa veliko izobraževali v tujini. »Učimo se tudi med sabo, s pomočjo izkušenj, ki si jih delimo. Moška skupina ni terapevtska, ampak podporna skupina, kjer se skozi pogovore dogajajo elementi psihoterapije naravno – ko je nekdo podprt, slišan in čuti varen prostor ter dobi povratne informacije. Učimo se, da ne pametujemo, ampak vedno izhajamo iz sebe: 'Jaz ob tej temi čutim to, zaznavam to in to …'« je pojasnil Delakorda. V skupino ne sprejmejo kar vsakega. »Imamo nekaj varovalk, s katerimi si zagotovimo, da se nam pridružijo moški, ki so sposobni govoriti o sebi, izražati čustva in nimajo psiholoških izzivov, s katerimi bi uničevali dinamiko skupine.«
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 47, 21. november, 2023.
