Za odgovor smo se obrnili na tiste, ki se vsakodnevno srečujejo z ljudmi, ki jih najedata negotovost in strah ter jim v okviru svoje strokovnosti pomagajo. Poiščite svojo notranjo moč, pravijo. Ne pustite temi, da prevlada! Svoj mir in gotovost vsi nosimo v sebi.

OKVIR:

Tisto, o čemer razmišljamo, krepimo

Barbara Škoberne in Nataša Zorc, Duhovna univerza:»Življenje se nam vsem spreminja. Soočamo se s posledicami načina življenja, ki je usmerjeno v materializem, potrošništvo in iskanje ugodja za vsako ceno. Táko življenje prej ali slej vodi v izgubo smisla, v socialna neravnovesja in razpadanje skupnosti, nepovezanost ter individualizem. Táko življenje tudi ni izpolnjujoče, je plitko in površno ter dolgoročno nevzdržno. Posledice se kažejo na propadanju okolja, slabšanju možnosti preživetja, zdravstvenih težavah in vojnah. Tesnoba, strah in razne čustvene ali osebnostne motnje so naravni odziv na situacijo, ki jo dojemamo kot brezizhodno ter ob njej doživljamo nemoč in se počutimo razvrednoteni kot človeška bitja.

Ob tem je poseben izziv, da si nehamo zatiskati oči pred očitnimi vzroki sedanjih težav ali pa širiti slepilo strahu in razne teorije zarote ter a priori ne zaupati dobremu. Potrebni so iskrenost, poštenost in pogum, da si priznamo, da je sedanje stanje posledica napačnih preteklih odločitev, katerih posledice čutimo tako na družbeni kot osebni ravni. Vendar je prihodnost lahko drugačna: ni treba, da smo nemočni. S svojimi izbirami, odločitvami in dejanji v tem trenutku lahko ustvarjamo drugačno svojo in skupno prihodnost.«

Na osebni ravni. »Tesnoba v osnovi izhaja iz občutka nemoči in prepričanj, da se z življenjem in izzivi, ki jih prinaša, ne moremo kosati. Doživljamo jo, kadar se naš svet tako spremeni, da se v njem več ne znajdemo in ne moremo več poskrbeti zase ali družino. Običajno tesnobo spremljajo katastrofične misli o prihodnosti, v kateri se bodo uresničili negativni scenariji.

Tesnobnost najlažje preženemo že s tem, da se osredotočimo na sedanjost in iščemo rešitev za konkretne probleme, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Hkrati je dobro biti osredotočen na tisto, kar je v našem življenju bistveno, pomembno in osmišljeno. Kam usmerjamo svojo pozornost in moč? Tisto, o čemer največ razmišljamo, krepimo. Zato je en korak tudi zavedanje tega in trud, da ne podlegamo raznim interpretacijam, ki netijo strah, nemoč ter spodbujajo našo pasivnost. Kultiviranje svojega čustveno-miselnega sveta je ena od poti ven, ker nanj lahko vplivamo.

Drugi, še pomembnejši vidik pa je lastna osebna in duhovna samovzgoja: človek je veliko več kot samo fizično telo. Ima globine, v katerih je njegovo pravo živo duhovno središče, osišče zavesti o sebi ali duša – ki mu moramo dati prostor in mesto v svojem življenju, ker je to naše bistvo. Iz njega izhajajo notranji mir, moč, ustvarjalnost, stabilnost, zaupanje vase in v življenje. To središče nam kaže smer, kot zvezda severnica. Daje nam smisel. Je kot tok najbolj sveže studenčnice, ki nas nahrani in odžeja.

Naučiti se moramo gojiti stik z globinami svojega notranjega sveta. Pri tem nam pomaga meditacija, dragocena veščina, ki nas poveže s seboj in odkrije notranje potenciale ter da globoko izkušnjo, da nismo sami. Da nam izkušnjo zaupanja vase, v življenje ter osmisli naše bivanje. Osebna rast in duhovni razvoj prineseta stabilnost, notranji mir in vedrino v naše življenje.«

Na družbeni ravni. »Ozaveščenost o širši celoti, ki ji pripadamo, in iskanje uglašenosti z njo, s širšim dobrim je nekaj, kar nam je globoko v srcu vsem blizu. Skrbnost do drugega, v družinah, v sosedskem okolju, razvijanje sočutja, sodelovanje in skrbnost do sočloveka se, na primer, naravno pokažejo v času skupnih stisk, naravnih nesreč, pokazali so se tudi v času izolacije zaradi koronavirusa. Biti na voljo za pomoč in prositi zanjo, kadar jo potrebujemo, je normalno, tako kot je naravno, da se povezujemo tudi po liniji generacij. Dobro se je zavedati, da tvorimo celoto, skupni organizem in da smo soodvisni. Povezanost v skupnost razblinja občutek ločenosti in namesto strahu se začne naše osebno in skupno življenje razcvetati ter napredovati. Temeljne potrebe vsakega človeškega bitja so dostojno bivališče, zdrava hrana, voda, zdravstvena oskrba, izobrazba, možnost za dostojno delo. Ne podcenjujmo moči svojega glasu in dejanj pri tem. V takšni družbi je šele možno zares razvijati tudi svoje osebne in duhovne potenciale, ne se le ukvarjati s preživetjem.«

CITAT: »Prihodnost je lahko drugačna: ni treba, da smo nemočni.«

 ***

OKVIR:

Strah je orožje manipulacije

Pater Karel Gržan:»Orožje manipulantov vseh časov zoper človeštvo je strah. Vzbudijo strah, potem pa osvetlijo smer manipulacije in jo razglasijo za 'edino možno rešitev'. Z vzbujanjem strahu nas vodijo tako, da uresničujejo lastne interese. Zato je nadvse pomembno strašenju odvzeti moč in se opolnomočiti. Toda kako? Povem lahko rešilne smernice iz svojega izkustva.«

Ne dovolimo se nikoli več izolirati – osamiti. »Drug za drugega smo v živi prisotnosti kot zakrament za krepitev psihične stabilnosti. Pravimo, da je zakrament vidno znamenje nevidne milosti. Kadar smo drug ob drugem, se pretakajo med nami srčne moči in nas psihično krepijo, stabilizirajo. Ne le stik s človekom, tudi duhovna naveza s Svetim nas svetli, umirja in bodri. Temu, kar pravimo Bog, to je Ljubezen. In ne pozabimo na živi stik z naravo. Stopimo v teh jesenskih dneh v sredo toplih barv jesenskega listja. Kot polhek se moramo nahraniti z rezervo, da bomo lažje premostili hlad zimskih dni. Ne pozabimo na stik z živalmi – to so angelske prisotnosti; pa na mamo zemljo, ki nas ne le hrani, temveč v živem stiku razelektri, sprosti napetosti v nas.«

Hranimo svojo misel. »Uravnotežimo novice in izogibajmo se tistim, ki so odvisniki od strašljivih informacij. Tistim, ki jim je grozno, če ni nič grozno. 5 : 1 je razmerje, ki ohranja našo misel v pozitivni naravnanosti. Šele na pet pozitivnih novic si lahko privoščimo eno težjo. Kot si za telo izbiramo raznoliko in zdravo hrano, je vredno poskrbeti za raznolike in zdrave informacije, s katerimi hranimo svojo misel; najprej pozitivne, spodbudne, da se lažje soočimo s tistimi zagonetnimi. Manipulativni način poročanja večine medijev, ki smo mu priče, me je privedel k odločitvi, da si novice priskrbim sam. Zelenjavo z vrta, novice pa iz zaupanja vrednih virov. Pozoren sem, da se ne zapiram v informacijski balonček enostranskosti. Enoumnost = neumnost! Imamo zakonsko pravico do drugega (drugačnega) mnenja, ki nam je na bistvenih področjih odvzeta. Mediji nas z načinom poročanja polarizirajo (trenutno podpihujejo v naših glavah vojno) in politiki ne igrajo z odprtimi kartami. Zvezani z dolgovi sodelujejo v globalni igri s kartami, ki jim jih daje v roke Interes. Strah izgublja moč, ko tem in drugim igralcem na odru sveta strgamo z obraza strašljive maske in uvidimo skrivno igro. Pomembno je razkriti manipulacije, v katere so nas okovali s strahom, jih ironizirati in se osvobajati.«

Ozaveščajmo, da zlo ne more dolgoročno zmagati. »Naš znanstvenik Andrej Detela je dokazal, da usmerjenost k propadu (entropija) ne more biti dolgoročno zmagovita. Po kozmičnem zakonu slej ko prej zmaga dobro (sintropija). V pismu, ki naj bi ga Albert Einstein namenil svoji hčerki Lieserl, je zapisano: 'Obstaja izjemno močna sila, za katero do sedaj znanost še ni našla uradne razlage. To je sila, ki vključuje in ureja druge ter je celo v ozadju vseh pojavov v vesolju in pri nas še ni bila prepoznana. Ta univerzalna sila je Ljubezen.' Ta 'je moč, ker pomnoži najboljše, kar imamo, in varuje človeštvo, da ne ugasne v sebičnosti'.«

Več v reviji Jana, št. 42, 18.10.2022