Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so bili primeri tega za zdaj še skrivnostnega hepatitisa potrjeni pri otrocih v starosti od enega meseca do 16 let. Največ primerov je bilo pri otrocih, mlajših od deset let, skrb vzbuja velik delež pri mlajših od pet let. Zdravnike in druge strokovnjake med drugimi neznankami bega podatek, da so bili otroci pred tem večinoma zdravi.
Naši strokovnjaki za zdaj mirijo starše, da kljub vsemu ni razlogov za paniko, da pa naj bodo pri otrocih pozorni na morebitne simptome. Najpogostejši znaki so, pravijo dosedanja opažanja, bolečine v trebuhu, slabost in bruhanje, driska, zlatenica, oslabelost in utrujenost ter temen urin in svetlo blato, povišana temperatura pa bolj redko.
Je kriv mutirani adenovirus? Hepatitis je poimenovanje za različna vnetja jetrnega tkiva, doslej smo poznali predvsem akutne in kronične hepatitise, ki jih povzročajo značilni virusi, znani kot virusi hepatitisa A, B, C, D, E, pri novi obliki hepatitisa je povzročitelj za zdaj torej še neznanka. Glede na relativno visok delež adenovirusa (tipa 41) pri obolelih otrocih, v Veliki Britaniji so ga zaznali v 75 odstotkih primerov, strokovnjaki ugibajo, ali bi bil lahko prav ta eden od vzrokov za obolenje. »Hepatitis oziroma vnetje jeter se poskuša velikokrat povezati z virusi. Gre za utečeno diagnostiko, ki jo izvajamo vsak dan. Pri tem primeru pa se pojavlja posebna vrsta adenovirusa, ki povzroči tudi drisko,« je tako pred dnevi razložil tudi predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Miroslav Petrovec.
Poleg razmišljanja, ali je torej kateri od znanih adenovirusov, ki sicer povzročajo prehladna obolenja in druge sezonske viroze, morda mutiral in zato spremenil način delovanja, se v zvezi z novim hepatitisom iščejo tudi morebitne povezave s covidom-19. Pri nekaterih otrocih so namreč poleg adenovirusa potrdili tudi koronavirus, pri drugih pa o tem, da so nedavno preboleli covid, pričajo protitelesa v njihovi krvi. Ta povezava za zdaj sicer ni potrjena, hkrati pa so strokovnjaki odločno zavrnili namigovanje, da naj bi šlo za posledice cepljenja proti covidu. Večina obolelih otrok namreč ni bila cepljena proti covidu.
Zavrnili so tudi možnost, da gre za posledice stika s čim toksičnim, med vzroki za hepatitis je namreč lahko tudi izpostavljenost različnim kemičnim snovem in strupom. Primeri obolelih otrok so vendarle tako razpršeni po vsem svetu, da se zdi povezava s katerim od okoljskih dejavnikov malo verjetna. Prav tako ne kaže, da bi šlo za nalezljivo obliko bolezni, ki bi se širila bodisi s potovanji bodisi z druženji otok v vrtcih in šolah ter pri skupni igri. Ampak, kot pravi pričakovano opozorilo stroke, previdnost in pozornost ob pojavu morebitnih simptomov nista odveč.
Najbolj ogroženi so otroci. Predvsem zato, in pri tem je stroka po vsem svetu precej enotna, ker smo morda, sploh pa otroci, že začeli čutiti posledice imunskega covidnega dolga. O tem smo v Jani že pisali, gre pa predvsem za posledice vseh ukrepov, povezanih s covidom-19, od izrazito manj druženja do zaščitnih mask in razkuževanja vsevprek, zaradi katerih se je naša izpostavljenost različnim drugim virusom in bakterijam drastično zmanjšala, s tem pa tudi število sezonskih obolenj, ki smo jih bili dotlej vajeni.
Več v reviji Jana št. 18, 3.5.2022
