»Ljudje mislijo, da več ko trenirajo, boljše je, ampak to ne drži,« pravi osebni trener Boštjan Krek. »Na splošno je pri vseh športih enako: več ne pomeni bolje. Telo lahko hitro pahneš čez rob, pri pretreniranosti so mišice oslabljene, pride do muskelfibra, lahko tudi do vnetja mišice, do poškodbe, natrganine, lahko tudi do padcev in zlomov, če na primer tečeš. Zato bi morali imeti en dan ali dva treninga, maksimalno uro ali uro in pol, naslednji dan pa počivati.«

Nazaj namesto naprej: Boštjan, trener z vsemi kvalifikacijami in izpiti, se s tem ukvarja že več kot dvajset let in je videl že marsikaj, tudi to, kako lahko lep in zdrav šport postane zelo nezdrav. »Fitnes je super zadeva in osnova za vse športe. Krepi mišice in kosti. Ljudje, ki so odvisni od fitnesa, mislijo, da bodo hitreje napredovali, če bodo vsak dan dve uri trenirali, ampak po navadi nazadujejo namesto da bi napredovali, ker se telo ne more tako hitro regenerirati – sploh če nimajo ustrezne prehrane. Za napredek mora človek zdravo jesti, dobiti dovolj vitaminov in mineralov, pa še to včasih ne pomaga, treba je tudi počivati. Telo se obnavlja med počitkom, ne med treningom. Vsakič si hočeš postavljati nov izziv, ker naj bi domnevno s tem napredoval. A nenadoma prideš do meje, ko ne veš več, ali je to obsedenost ali samo želja po napredku. Govorim o amaterskih, ne poklicnih športnikih, pri teh je seveda drugače. Pomembno je, da najdeš pravo ravnovesje, da poslušaš svoje telo. Posebno pri mlajših, ki si želijo hitrega napredka, se lahko zgodi, da gredo preko sebe – preveč trenirajo, prehrana ni ustrezna in nastanejo poškodbe, potem pa nazadujejo, ker morajo dolgo počivati.«

Razume obsedenost s športom, tudi sam jo je izkusil. »Rad imam malo fitnesa, malo teka, malo hribov, kombiniranje športov. Zasvojenost pa sem opazil pri teku – nimam dobrega časa, hitreje moram teči ... in takrat vidiš, da si obseden s tem. Ko pri teku dosežeš neki čas, ga hočeš še izboljšati. Dobro se počutiš, vsaj na začetku. Problem so tudi pametne ure, saj tekmuješ s časom in kmalu ne veš več, kaj je pretiravanje in kaj ni. Greš teč, tudi če je dež, ker imaš pač tak načrt. Prvo, kar se je zgodilo, je bilo to, da je šla ura stran. Nisem več nosil ure – zato da sem šel teč v naravo, da nisem več gledal, kako hitro tečem, da sem tekel po občutku.«

Več v revile Jana št. 18, 3.5.2022