Zgodbe

Gripa ni nedolžna bolezen

Milka Krapež
29. 11. 2012, 10.35
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Iz sosednjih držav poročajo o prepovedi uporabe cepiva proti sezonski gripi, ker naj ne bi bilo kakovostno in ker je mogoče nevarno za zdravje.

Tako so zapisali Italijani, ki so, podobno kot Švicarji in Avstrijci, preučili in potem prepovedali cepivo švicarskega proizvajalca Novartisa. Enako so v zadnjih dneh storili na Hrvaškem. Slovenija v tej sezoni uporablja cepivo drugega proizvajalca, Sanofi-Pasteurja.

A najprej k malo starejši zgodbi. Na Hrvaškem že nekaj časa buri duhove sum, da je prejšnja oblast s proizvajalcem omenjenih cepiv podpisala neodgovorno pogodbo, po kateri proizvajalec (Novartis) ni odgovoren za možne posledice cepljenja z njihovim cepivom. Mimogrede, prav takšno določilo je vsebovala tudi pogodba, ki jo je pred leti tedanji minister Borut Miklavčič podpisal s podjetjem GlaxoSmithKline za cepivo proti pandemski (svinjski) gripi. Po cepljenju proti svinjski gripi se je na Hrvaškem pojavilo nenavadno veliko obolelih za tako imenovanim Guillain-Barrejevim sindromom, in to je vzbudilo sume, da so ljudje zboleli zaradi cepljenja.

Je cepljenje res povezano z boleznijo?

Imunolog dr. Srećko Sladoljev, ki so ga na hrvaškem imunološkem inštitutu suspendirali, češ da se je lažno predstavljal in svoje mnenje posredoval kot mnenje inštituta, je ves čas opozarjal na možno povezavo med cepljenjem in porastom avtoimunskih bolezni. Med njimi, na primer, multiple skleroze, diabetesa 1, revmatoidnega artritisa, sistemskega lupusa, Chronove bolezni, ALS (amiotrofična lateralna skleroza), pa tudi astme in alergij. Vse te bolezni naj bi bile po mnenju dr. Sladoljeva povezane s cepljenjem. Vsako cepljenje je poseg v imunski sistem, zato je treba računati s tem, da se ta lahko odzove drugače, kot si medicinska znanost zamišlja. Dr. Sladoljev opozarja, da je potek bolezni (katerekoli od naštetih), kadar naj bi jo izzvalo cepljenje, bistveno drugačen kot sicer: navadno bolezen napreduje počasi, nekaj let, če pa je bolezen (morda) izzvalo cepljenje, poteka hitreje, intenzivneje. Dr. Sladoljev pravi tudi, da bi bilo pametno pregledati statistične podatke, koliko ljudi je zbolelo za hudimi avtoimunskimi boleznimi pred 40 leti in koliko jih zboli danes, zraven pa tudi bilanco cepljenj.

Cepiva za človeštvo

Po drugi strani zdravstvene ustanove po vsem svetu, predvsem pa Svetovna zdravstvena organizacija, opozarjajo, da so prav cepiva za človeštvo naredila največ, preprečila največ smrti. Tveganje je še vedno precej manjše, kot pa je korist cepljenja. Toda človeku, ki je po cepljenju ostal invalid, statistika ne pomeni nič, kar je lahko razumeti. Na Hrvaškem so prijavili pet obolelih za Guillain-Barrejevim sindromom (GBS), nakar je poseben odbor, ki so ga ustanovili v agenciji za zdravila, raziskal okoliščine pri vseh petih bolnikih. Ugotovili so, da ni mogoče govoriti o zanesljivi povezavi med izbruhom bolezni in cepljenjem. Po poročanju hrvaških medijev pa je odbor menda neuradno potrdil, da je to možno pri dveh bolnikih, in sicer enemu iz Vodic in drugemu iz Zagreba. Po pregledu izjav in obvestil za javnost je očitno odbor upošteval predvsem to, kdaj so bolniki začeli čutiti znake bolezni, in je izločil vse, ki so te znake začutili po daljšem času. 

Cepivo proti svinjski gripi, ki so ga uporabljali Hrvatje, je bilo torej Novartisovo. Tudi za letošnje cepljenje naj bi uporabili cepivo istega proizvajalca, a so si premislili in že po nakupu Novartisovega naročili še cepivo Sanofi-Pasteurja.

Srhljive zgodbe

Na Hrvaškem so, kot rečeno, podpisali pogodbo, ki proizvajalca cepiva odveže odgovornosti, torej bo moral na tožbo odgovarjati nekdo drug. Nekaj bolnikov oziroma njihovih svojcev se je namreč odločilo za skupno tožbo, v katero naj bi bila zaradi spodbujanja cepljenja in zagotavljanja o varnosti cepiv vpletena tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Naj še enkrat poudarimo: šlo je za cepljenje proti pandemski, svinjski gripi v letu 2009, ne proti sezonski gripi. Nekateri strokovnjaki so takrat (tudi pri nas) opozarjali na hitrost, s katero je bilo cepivo narejeno, kar je vzbujalo dvome o njegovi kakovosti. Navadno namreč sestavo cepiv določijo februarja na temelju virusov, ki krožijo na južni polobli in potem pridejo na severno. Ob svinjski gripi pa so viruse identificirali šele po prvih obolelih, se pravi aprila in maja 2009, cepivo pa je bilo na tržišču samo dva ali tri mesece pozneje.

Zgodbe zbolelih so srhljive. Gostinec iz Vodic je, na primer, povedal, da je znake bolezni začutil med dopustom v Sloveniji. Sprejeli so ga v novomeški bolnišnici, in tam so, ko je povedal, da se je cepil proti svinjski gripi, takoj posumili, da gre za GBS kot posledico cepljenja. Iz Slovenije so ga odpeljali na zdravljenje v Zagreb. Kar nekaj mesecev je preživel na intenzivni negi, bil je v komi, njegovim najbližjim so že svetovali, naj poskrbijo vse potrebno za pogreb. A je na srečo preživel, vendar je danes 100-odstotni invalid. 


Več preberite v tiskani Jani (št. 48, izid: 27.11.2012).