Ali se bomo morali navaditi na podnebje brez prehodnih letnih časov? Kako hitro se lahko prilagodimo na hitre spremembe?
Iz krzna v kratke rokave
Še pred dobrima dvema tednoma je narava spala, mi pa smo hodili v zimskih jaknah. Sedaj pa je vse bohotno zeleno, namesto prehodnih jopičev nosimo poletne sandale, dekleta so iz krzna skočila naravnost v poletne obleke, spomladanska oblačila pa so letos ostala v omarah. Podobno je bilo z naravo: zvončke je pobelil sneg, regrat je toliko časa čakal na toplo sonce, da je nazadnje podivjal v cvet in slovenske gurmane pustil nepotešene. Zdi se, da je pomlad, letni čas hrepenenja in ščemenja, izginila. Pa ne le pomlad. Spomnite se lanskega prehoda iz poletja v zimo. Konec oktobra smo se še sončili na morju, v začetku novembra pa je bila že zima. Tako se zdi, da je tisto, kar nas učijo v šolah, da živimo v zmernem vremenskem podnebju s štirimi letnimi časi, že vprašljivo.
Toda ali je res, da je bil letošnji prehod iz zime v pomlad/poletje tako ekstremen? Poglejmo podatke. Zima je zobe pokazala šele po pustu, se pravi takrat, ko bi jo morale maske že pregnati. Tako je bila velika noč konec marca naravnost zimska. Toda čeprav se nam ni zdelo, sta bila tako februar kot marec hladnejša kot običajno, ni pa bilo ekstremno nizkih zimskih temperatur. Meseca sta bila povprečno hladna predvsem zato, ker ni bilo veliko sonca in se zrak popoldne ni segrel.
Še bolj je bil hladen začetek aprila. Tako je hladno vreme trajalo vse do sredine aprila, ko se je hitro segrelo nad dolgoletno povprečje. Toda nagla temperaturna razlika ni bila nič posebnega »Tudi lani smo imeli veliko temperaturno razliko. Gotovo se še spomnite zelo mrzle lanske prve polovice februarja, nato pa se je temperatura dvignila nad dolgoletno povprečje,« je opozorila biometeorologinja Tanja Cegnar. Je pa razlika med lani in letos v tem, da lani v prvih treh mesecih ni bilo padavin, letos pa so bile obilne.
Čedalje krajša prehodna obdobja
Ker so bile podobne zimske razmere še dolgo v pomladanskih mesecih povsod po severni polobli, so mnogi začeli opozarjati, da je to posledica klimatskih sprememb, ki povzročajo taljenje ledenikov na severnem polu. Ti pa se topijo, ker se je tropski zrak pozneje dvignil čez Himalajo v stratosfero in spustil nad Arktiko. Nekaj, kar je sicer popolnoma normalen pojav, se je v zadnjih letih – po domnevah raziskovalcev – , akumuliralo, tako da je bila količina tropskega zraka večja, izpodrinjen hladni zrak pa se je tako umikal proti Severni Ameriki in Evropi.
In res: za hladno pomlad je po mnenju meteorologov letos vzrok t. i. arktično nihanje. Gre za razliko v zračnem tlaku med Arktiko in zmernimi geografskimi širinami, kar vpliva na vreme v Evropi. Letos je bilo denimo topleje kot običajno v Kanadi in na Grenlandiji, zaradi česar je bilo v Severni Ameriki in Evropi hladneje. »Negativna faza arktičnega nihanja je bila sicer prisotna že januarja in februarja, a je vrh dosegla marca. Številna območja na severni polobli so beležila neobičajno hladen marec, marsikje celo najhladnejšega v zadnjih petdesetih letih. V Sloveniji je bil letošnji marec v visokogorju za štiri stopinje hladnejši od lanskega, v osrednji Sloveniji pa 6 stopinj,« je posledice pojava naštevala Cegnarjeva. In čeprav sneg v aprilu ni taka redkost, se prehodi med letnimi časi spreminjajo: »V zadnjih letih vse pogosteje opažamo, da je prehod iz hladnega vremena v skoraj poletno hiter in je prehodno obdobje kratko.«
