Morda pa so prišle na obisk norice, smo pomislili, ampak nekako jim pike niso bile podobne. Tem mozoljčkom so se kmalu pridružili novi in novi. Vsak dan je bilo izpuščajev več. Najprej so se širili po trupu, potem še na roke, noge in vrat. Stari so zelo počasi prehajali v kraste, novi pa sevali v rdeči barvi. Najprej nihče ni vedel, kaj to je. Končno so ugotovili, da je hči prebolela pljučnico brez znakov in da je ta sprožila bolezen, imenovano PLEVA.
Tako je na Facebooku zapisala mama punčke, ki je nekaj tednov preživela v bolnišnici. Po njenih izkušnjah je PLEVA slabo poznana celo med pediatri. Je zelo redka bolezen, tako da niti ni zanesljivih podatkov, koliko ljudi oboli za njo. Nekatere študije kažejo, da približno eden na 100.000, vendar je zelo verjetno premalo diagnosticirana. Dermatovenerologinja doc. dr. Mateja Starbek Zorko navaja, da v Sloveniji dermatologi zdravijo le nekaj obolelih s PLEVA na leto.
Vzrokov za PLEVA ne poznamo. PLEVA, s polnim imenom Pityriasis lichenoides et varioliformis acuta, je redka bolezen, ki se lahko pojavi v katerem koli starostnem obdobju, a najpogosteje prizadene otroke in mlajše odrasle ter nekoliko pogosteje fante kot deklice. Zanjo je značilen nenaden izbruh 3−15 mm velikih okroglih ali ovalnih kožnih bulic, ki se lahko zagnojijo. Pojavljajo se v valovih po vsem telesu. Koža je lahko otekla in rdeča, lahko se lušči, včasih – sicer redko – tudi srbi ali peče, sicer pa je bolniki ne čutijo. PLEVA navadno poteka z več zagoni, vmes lahko popolnoma izgine in se spet pojavi, dokler dokončno ne izzveni sama od sebe. To pa lahko traja od nekaj tednov pa tudi do nekaj let.
Vzrokov za razvoj PLEVA medicina še ne razume. Obstajata dve teoriji. Po prvi pride do čezmernega množenja nekaterih vrst imunskih celic v koži. Po drugi teoriji naj bi šlo za nenormalen in pretiran imunski odgovor telesa na virusno, bakterijsko ali drugo okužbo. Večkrat se bolezen namreč razvije po različnih virozah, angini, vnetju sinusov ipd. Diagnoza temelji na kliničnem pregledu, biopsiji kože in izključitvi drugih bolezni. Je pa PLEVA precej težko diagnosticirati, saj so lahko njeni simptomi podobni drugim kožnim boleznim, kot so akne, ekcem ali psoriaza. K temu, da je včasih napačno diagnosticirana, prispeva tudi dejstvo, da je tako redka, zato nanjo ne pomislijo prav hitro niti zdravniki. Najbolje zagotovo PLEVA potrdi biopsija kože, ki razkrije značilne spremembe v krvnih žilah, kot so vnetje in zadebelitve.
Najhujša oblika tudi smrtno nevarna. Kljub izzivom pri prepoznavanju PLEVA sta zgodnja diagnoza in zdravljenje zelo pomembna, saj lahko preprečita razvoj hudih ali kroničnih simptomov in zapletov.
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 17. 01. 2023.
