Zgodbe

Pišem Vam pismo ...

Jelka Sežun
18. 1. 2023, 09.00
Deli članek:

Kdaj ste nazadnje napisali pismo? Ste sploh kdaj kakšno napisali?

revija Jana
Spomenik pozabljeni umetnosti

Če ste rojeni v tem tisočletju, najverjetneje ne. Še razglednice smo nehali pošiljati z izletov in potovanj, pisanje pisem pa je skoraj pozabljena umetnost – ker ja, včasih je res umetnost. Koliko zamujamo, ker nič več ne pišemo ali dobivamo pisem, kaže projekt Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici – pisma, nekatera so stara že več kot sto let, objavlja v spletni zbirki Pisma. Dostopna je vsem – ljubiteljem lepih misli in lepih besed, pa tudi firbcem, ki želijo pokukati v intimno življenje znanih Slovencev in njihov vsakdanjik.

Nekoč – še pred videoklici, messengerjem, esemesi, elektronsko pošto, telefonom, telegramom – so bila pisma. Edini način komunikacije med ljudmi, ki niso živeli v istem kraju. Včasih so bili pol sveta narazen. Pisma so premagovala ogromne razdalje in za to potrebovala tedne ali mesece. Ampak ni bilo lepšega kot dobiti pismo, polno novic, zanimivega čveka – no, opravljanja – in lepih želja. V neki anketi je skoraj sedemdeset odstotkov ljudi priznalo, da čeprav sami ne pišejo pisem, jih še vedno grozno radi dobivajo. Pred časom sem našla nekaj svojih pisem, ki jih je moja mama zvesto hranila. Dolga pisma, gosto popisani listi, ki sem jih staršem pisala s počitnic. Hecno je bilo spet srečati tisto deklico. Nič usodnega, nič globoko dramatičnega ni napisala, samo zabavno poročilo, polno hecnih dogodkov, ampak saj ne gre toliko za vsebino, gre za to, da ta pisma pravijo, zame sta toliko pomembna, da si vzamem čas in vama pišem. Ker je bilo pisanje pisem že takrat iz mode.

Nekateri pravijo, nikar panike, saj pisma niso nikamor izginila, samo preselila so se, digitalizirala, niso več napisana z roko, temveč na računalnik – a konec koncev so tudi elektronska pisma še vedno pisma. Ni res. Ni isto. Danes je komunikacija hitrejša – a je tudi veliko izgubila. Za pisanje pisma si je moral človek vzeti čas in razmislek, ni samo pustil prstom, da v nekaj sekundah izstrelijo nekaj na hitro naklepanih stavkov. Osebna sporočila so dobila krila in izgubila dušo.

Odprto okno v preteklost. Zbirka Pisma je ljubezensko pismo pismom, tako rekoč. Edinstvena zbirka v slovenskem prostoru je to, nastajala je več let. Novogoriški raziskovalci so pokukali v pisma, ki jih hrani NUK, v zapuščino znanih in neznanih Slovencev, in našli način, da so dragoceni stari dokumenti zlahka dostopni vsem – pisma pretipkavajo prostovoljci, skoraj tisoč daljših in krajših sporočil je že na spletu (https//pisma-rch.ung.si) in ves čas dodajajo nova. Zbirka ima tudi svojo stran na Facebooku in Instagramu. Takole pravijo avtorji: »Zbirka Pisma uporabnikom omogoča, da prosto dostopajo do intimnih korespondenc najrazličnejših posameznikov iz časa, ko so bila pisma ključno sredstvo sporazumevanja. V njih so si izmenjevali novice in nasvete ter si izpovedovali doživljanje vsakdana. Na strani Pisma lahko izbrskate teme, ki vas najbolj zanimajo, na primer erotika, feminizem, hrana, otroštvo in migracije. Med digitaliziranimi zapisi lahko brskamo tudi na podlagi določenega pošiljatelja oziroma pošiljateljice, prejemnika oziroma prejemnice ali kraja, iz katerega je bilo pismo poslano oz. kamor je bilo poslano, datuma prejema pisma in spola pošiljatelja oziroma pošiljateljice ter prejemnika oziroma prejemnice. Pisma so ključen del kulturne dediščine, ker omogočajo intimen in avtentičen vpogled v razmišljanje posameznika ali posameznice.«

Naši predniki so imeli v pismih veliko povedati o vremenu, kaže zbirka, v kateri je več ženskih pisem kot moških. In ne bodite presenečeni, če v kakšnem pismu naletite na cirilico – pisma so sicer v slovenščini, a kadar so sporočali kaj takega, kar ni bilo za vsake oči, so včasih to napisali v cirilici. Čeprav jih ta seveda ni obvarovala pred cenzuro – mi se bojimo vseprisotnega vsevidečega vseslišečega Velikega brata, oni so se pa cenzure, ki je imela pravico odpirati zasebno pošto in je to tudi počela.

Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 3, 17. 01. 2023.

revija Jana
Vabljeni k branju nove številke revije Jana.