Praznovanje z ogledom filma v priljubljenem kinematografu, restavraciji s hitro prehrano, v bazenskem kompleksu, telovadnici z animatorji – rojstni dnevi sodobnih otrok so svetlobna leta daleč od slavij, kakršna so imeli njihovi starši. Ali so se prejšnje generacije znale izvirno igrati brez pomoči oziroma so zdajšnje zdolgočasene in brez pravih idej? Ali imajo današnje odločitve predvsem praktično ozadje, denimo organizirane zabave zunaj doma so preprosto edina rešitev za otroka, ki živi v majhnem stanovanju, morda starši nimajo časa za organizacijo? Pogovarjali smo se s sodelavko FamilyLaba Slovenija ter z zakonsko in družinsko terapevtko.

»Sodobnim otrokom smo odrasli svobodno otroštvo tako rekoč ukradli,« je prepričana Helena Primic iz FamilyLaba Slovenija. »V šoli ni voden samo pouk, temveč vse bolj tudi podaljšano bivanje. Ko pridejo domov, jih vozimo od ene do druge obšolske dejavnosti, ki so seveda spet vse vodene, da se bodo otroci kar se da optimalno razvijali. Tudi starši imajo vse bolj občutek, da morajo vrtčevske oziroma šolske dejavnosti nadaljevati tudi doma, če želijo biti zares dobri in angažirani starši, ki se z otroki dovolj ukvarjajo. In tako otroci izgubljajo tisto dragoceno praznino dolgočasenja, ko bi lahko zares prisluhnili sami sebi ter ugotovili, kaj jih zares veseli in kdo so. Vodene rojstnodnevne zabave so tako v veliko primerih logična posledica starševske pretirane organiziranosti otrokovega življenja.« Seveda ni vse vodeno greh, za prav vsa nepozabna in posebna doživetja jih tudi ne gre prikrajšati, toda zdrava mera je tudi pri vzgoji smiselno načelo, meni sogovornica: za otroka s številnimi obšolskimi dejavnostmi bo prosta igra zanesljivo bolj dobrodošla od vodenega praznovanja, medtem ko je lahko otrokom, ki imajo obilo prostega časa in priložnosti za izvirne domislice, zabava z animatorjem dogodek leta.

Več je bolje

Pomanjkanje prostora je sicer pogost razlog za odločitev za organizirano zabavo, ocenjuje zakonska in družinska terapevtka dr. Veronika Podgoršek: »Razlog tiči na eni strani v časovni stiski staršev, drugi razlog je utrujenost, saj so starši po celodnevni službi tako utrujeni, da raje prepustijo organizacijo in pospravljanje drugim. Eden izmed razlogov pa je lahko povezan tudi z vplivom potrošniške družbe: še več, še lepše, se boljše.« Res je videti, da se je odnos do osebnega praznika občutno spremenil: v starih časih, kot radi rečemo, je slavljenec na zabavo povabil le nekaj najboljših prijateljev, zdaj pogosto pripravi celo več kot eno zabavo: eno za sorodnike, eno za izbrane prijatelje, eno za sošolce. »Rekla bi, da gre pogosto za poveličevanje in da ni dovolj, če imaš ob sebi tistih nekaj najbližjih. Kakor tisti občutek, ki ga prinašajo ljudem družbena omrežja, da imajo mnogo prijateljev. To je lažni občutek sprejetosti, vrednosti, pomembnosti. Je lahko tudi izraz in poudarjanje tega, da si lahko pač nekaj materialno privoščiš,« je prepričana Podgorškova.

Tudi Primičeva meni, da starši pri praznovanju otrokovega rojstnega dne kdaj pošteno pretiravajo v želji, da bi mu pripravili najlepšo zabavo na svetu: »Takšno, kot nam jo kažejo ameriški filmi – z vrtno zabavo, s klovni in živalmi. A tako kot pri vzgoji, ko otrok postane starševski projekt, zaradi katerega resničen otrok postane spregledan, velja tudi za otroške rojstnodnevne zabave: če se starši pri organizaciji posvetimo le svoji ideji, da bomo za otroka ustvarili nepozaben dan, se lahko hitro zgodi, da spregledamo otrokove želje. Denimo povabimo tiste, ki jih otrok sicer ne želi na svoji zabavi – da ne bi kdo morda zameril. Zato je pri načrtovanju otroške rojstnodnevne zabave vsekakor več kot smiselno, da otroka povprašamo, koga želi na svoji zabavi, kaj najraje počne, hkrati pa kot starši in vodje družine ne smemo pozabiti na otrokove resnične potrebe, ki so kdaj tudi v nasprotju z otrokovimi željami.«

Od dolgčasa do igre

Kot rečeno, starši v preveliki vnemi, da bi slavljencu omogočili nepozabno zabavo, otroka pogosto prikrajšamo za iskanje izvirnosti in pristno igro, meni sogovornica iz Familylaba: »Otroci so vsekakor mojstri igranja, zato si znajo poiskati igro tudi v čakalnici pri zobozdravniku in na sprehodu, medtem ko se mama pogovarja s prijateljico. Zato menim, da je vsaka skrb, da se otroci brez animatorja ne bi znali igrati in zabavati, odveč. Otroci potrebujejo prosto in nevodeno igro, ko se lahko brez pravil in vmešavanja odraslih lovijo, spoznavajo in igrajo – skupaj ali kdaj vsak zase.«

O potrebi proste igre je prepričana tudi dr. Podgorškova: »Otroci ne potrebujejo vodene igre, a se pogosto ne igrajo več, kakor smo se mi vsa leta nazaj. Otroci prejšnjih generacij smo morali igrače izdelovati in uporabljati domišljijo. Dekleta smo imele po eno punčko ali eno barbiko, da o še starejših generacijah niti ne govorimo. Današnji otroci imajo vsega preveč in izgubljajo smisel, zato nenehno iščejo nove impulze. Na vodenih zabavah ne razmišljajo s svojo glavo, saj je vse organizirano! Pogosto se zgodi, da so zdolgočaseni, saj ne vedo, kaj bi sami s seboj, in nenehno sprašujejo starše za napotke, kaj in kako naj se igrajo.«

Več v Zarji št, 4, 24.1.2017