Nasveti

Košček narave med stenami stanovanja

Mojca Sušnik Klemenčič
24. 1. 2017, 08.31
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Sobne rastline in njihove potrebe

Shutterstock

Naj še tako ljubimo svoj vrt, ga skoraj ni med nami, ki ne bi v stanovanju gojil vsaj kakšne lončnice. Običajno so nanje bolj navezani ljudje, ki nimajo te sreče, da bi imeli vrt ali vsaj nekaj gredic pred blokom ali stolpnico, zato vso svojo ljubezen do rastlin izkazujejo tistim v svojem malem kraljestvu med štirimi stenami. Vsako, še tako skromno stanovanje je videti lepše, če v njem domujejo rastline. Prostoru dajejo nove razsežnosti, hkrati pa vanj vnašajo barve in svežino. Spremljajo nas tako rekoč noč in dan, pozimi in poleti, ob njih spimo, se z njimi prebujamo in legamo spat. S pogledi jih božamo v kuhinji, v jedilnici med jedjo, pod njimi v dnevni sobi počivamo ali se v kopalnici med prhanjem pogovarjamo z njimi.
In čeprav se na prvi pogled zdi, da je sobivanje s sobnimi lončnicami preprosto opravilo, ni tako. Res je sicer, da ob bogati ponudbi raznih sobnih rastlin v cvetličarnah, vrtnih centrih, vrtnarijah in celo v nekaterih običajnih trgovinah shirano sobno rastlino kadar koli lahko zamenjamo z novo, vendar naj to ne bo stalna praksa in naj bo prej izjema kakor pravilo, razen če to ni rastlina, ki je vzgojena samo zato, da nas razveseljuje kratek čas cvetenja. 
Drugačna vzgoja sobnih rastlin kot tistih na vrtu
Če pa želimo, da rastlina z nami raste in se razvija, torej sobiva vrsto let in se tako pokaže v vsej svoji lepoti, moramo pri njeni vzgoji poznati in upoštevati nekaj dejstev. 
Najprej moramo vedeti, da imajo sobne rastline drugačne zahteve kakor rastline, ki rastejo na domačem vrtu ali v naravi. Če na vrtu na njihovo rast vpliva še cela vrsta dejavnikov, ki sodelujejo pri vrtnarjenju, na primer letni časi – poskrbijo za cikel rasti in počitka; padavine – rastline oskrbujejo z zanje najbolj ustrezno vodo, deževnico, zato nam jih razen v zelo sušnih mesecih ni treba zalivati; vrsta tal in hranil, ki jih ta vsebujejo – zato rastlin ni treba dognojevati vsak mesec ali teden, temveč za to poskrbimo le enkrat na leto; cikel osončenosti – poskrbi, da poteka fotosinteza in da proizvajajo kisik, kar pomeni, da živijo brez umetne osvetlitve, ki bi bodisi spodbujala ali motila njihov ritem rasti; rosa – ki poskrbi za vlago v poletnih mesecih; in veter, ki rastlinam hitro osuši liste, zato se na njih ne razvijajo plesni; pri sobnih rastlinah tega ni.
So namreč povsem odvisne od nas pri zalivanju, osvetlitvi in hrani. Najbolje uspevajo, kadar si prizadevamo, da bi kolikor mogoče poustvarili razmere, v kakršnih rastejo tam, od koder izvirajo. Zato moramo vsaj približno vedeti, iz katerih predelov sveta izvirajo njihovi predniki ter kakšno in kje je njihovo naravno rastišče. To pomeni, da moramo puščavske rastline postaviti poleg velikih, svetlih oken, jih redko zalivati in saditi v peščeno prst, rastline pragozda pa umakniti v senco in jim zagotoviti dovolj vlage ne samo z zalivanjem, temveč tudi zračne z rosenjem. Nekatere sobne rastline imajo poleti raje toplo ter s soncem obsijano in pozimi hladno okolje, spet druge imajo rade sončno svetlobo, vendar ta ne sme biti neposredna, zato jih moramo senčiti.
Nekatere sobne rastline za rast potrebujejo dobro humusno prst, kisloljubne rastline najbolje rastejo v šotni mešanici, rastline, ki rastejo v prepletu vejevja, mahov in lubja visoko na deblih dreves v pragozdu, na primer orhideje in bromelije, pa sadimo v mešanico listovke in šote.
Pomembne razmere za rast
Pri oskrbi rastlin iz tropskih krajev moramo vedeti, da so sobne rastline, ki prihajajo iz tropskih predelov, vse leto zelene, in čeprav imajo dobo mirovanja, nikoli ne odvržejo vseh listov. Kako pomembne so razmere za rast, se je najbolj pokazalo v zadnjih nekaj letih, saj se je zaradi spremenjenega načina bivanja spremenil tudi nabor rastlin, ki jih gojimo v stanovanjih. Večje steklene površine in celodnevno centralno ogrevanje so iz njih izrinili prej priljubljene rastline, na primer aralijo, sobno lipo in celo vrsto sobnih praproti, nadomestile pa so jih nekatere nove rastline, ki se lažje prilagajajo spreminjajočim se okoliščinam, na primer dracena, filodendroni, sobni fikusi, ščitovka, vijačnik in sabljika, ki sicer prihajajo iz najrazličnejših delov sveta, vendar jih lahko, če zadovoljimo njihovim osnovnim potrebam, v stanovanju skupaj gojimo.Več v Zarji št.4, 24.1.2017