Drevesa nas fascinirajo že od nekdaj. Skorajda vsaka hiša ima ob svoji strani drevo, ni jih mest, kjer ne bi betonski džungli kljubovalo kakšno drevo, najboljši pikniki so vedno v dobrodejni senci dreves, nenazadnje pa je že marsikdo malo šalo ali pa tudi zares objel kakšno drevo. In prav gotovo se po tem še nihče ni slabo počutil, pa naj se je tega zavedal ali pa ne. Drevo je že od nekdaj simbol moči, modrosti, plodnosti in življenja samega. Bernardka Zorko, sicer tudi direktorica Ljudske univerze Krško, raziskovalka ljudskega izročila in vodja Zavoda Vrbov log, je zahajala po energijo tolažbo in sprostitev v gozd, tako kot pred njo že njena mama, babica in ostali predniki, ki so se blagodejnih vplivov teh veličastnih bitij zavedali veliko bolj kot se jih danes mi, ki smo se že precej odmaknili od narave.
Predniki so se zavedali pomena dreves
Od nezavednega zatekanja h drevesom v gozd, je sčasoma postalo Bernardkino raziskovanje vedno bolj zavestno, še posebej po odkritju prazgodovinskih najdb in Ajdovske jame v bližini njenega doma. Ob prebiranju starih izročil, je ugotovila, da je večina kmečkih šeg in starih praznovanj tako ali drugače povezanih z drevesi. »Moja prababica je denimo spodbujala otroke, da so tresli drevesa za pusta za obilno letino, ali da so za kresno noč po hiši natresli jelševe veje za zaščito pred kačami, bolhami in drugimi nezaželenimi obiskovalci. Povezavo med drevesi in zdravjem nakazuje tudi dr. Zmago Šmitek v Mitološkem izročilu Slovencev, kjer govori, da smo Slovenci od nekdaj častili drevesa. K svetemu drevesu v Vitanju, pri katerem naj bi se prikazovala Marija, so hodili ljudje molit, pa so ga zaradi prevelike obiskanosti dali duhovniki podreti.« Med raziskovanjem starih izročil je s svojimi kolegi tako prišla tudi staroselskih ljudstev, danes popularnih Keltov. Preko mednarodnih virov in primerjav, pa do njihovega keltskega reikija ali do zdravljenja z energijo ali s simboli dreves. »Simboli ali oghme predstavljajo različne vrste dreves. S pomočjo simbolov usmerjamo točno določeno energijo tja, kamor je potrebno. Vsako drevo naj bi namreč imelo svojo energijo, odvisno pač od vrste drevesa.« Zdravljenje naj bi delovalo tako na telesni, čustveni, mentalni, duševni in duhovni ravni. Oziroma na vse tri čaše, po keltsko – čašo srca (čustva), čašo glave (intelekt) in fizično čašo, ki ji pravimo tudi čaša popka. »Pri Keltih je bil zdrav človek tisti, ki je imel vse tri čaše enako polne. Neravnovesje je povzročilo bolezensko stanje.« Blagodejno vrednost dreves so ugotavljali preprosto z intuicijo in opazovanjem rastlinja in živali okoli dreves. Drevesa so bila namreč za Kelte zelo pomembna. »Verjeli so, da imajo dušo in da v njih prebivajo drevesni duhovi.« Zorkova, ki poleg kelteskega reikija raziskuje tudi ljudsko zdravilstvo poudarja, da je bilo zdravljenje z drevesi tudi sicer na naših tleh vedno prisotno. Keltski reiki je le eden od načinov, da bi občutili blagodejnost drevesnih velikanov pa je dovolj že, da gremo v gozd, vržemo misli čez ramo in se prepustimo.
Zdravljenje z drevesi
Sprehod nas bo napolnil in harmoniziral, morda pa nas bo katero od dreves tako pritegnilo, da se mu bomo približali. Bernardka ima tri priljubljene postaje na svoji poti skozi gozd. Nekega dne je s polno glavo misli in težav, ki jih je bilo potrebno rešiti, zašla s poti. Še sama ne ve kako, se je znašla pred sloko brezo. Tam je postala, ker se je dobro počutila in odneslo jo je v meditacijo. Pravi, da je v nasednjih dneh začutila moč, da se določenih vzrocev v svojem življenju otrese. »Ko sem se kasneje poglobila v značilnosti tega drevesa, sem odkrila, da fiziološko čisti kri, duhovno pa pomaga, da se človek otrese starih bremen in začne na novo.« Blizu Ajdovske jame je našla tridebelno vrbo, ki ji je še posebej draga. Sem se zateče, kadar je žalostna, ali potrebuje optimizem. »Drevesu ne pravimo zaman vrba žalujka,« se smeji. »Zanimivo, v svoji skorji ima salicilno kislino, ki jo najdemo v aspirinu za lajšanje bolečin.« Najlepše pa je vsekakor pred močnim ljubezenskim hrastom na hribčku s pogledom na okoliške mehke gričke. Drevo, ki spominja na dve objeti telesi, je tudi glavno prizorišče zanimive in zabavne obredne večdnevne keltske zaroke, ki jo v čast keltov izvajajo v okviru njenega Zavoda Vrbov log.
Drevesna meditacija
Kot vsako živo bitje, ima tudi drevo svoje energijsko polje. Energije naj bi se od vrste do vrste drevesa razlikovale in tako vplivale tudi na dogajanje v človeku. Ene naj bi vplivale na odprtost, druge naj bi spodbujale nežnost, optimizem. Ob drevesu naj bi naše energetsko polje reagiralo s poljem drevesa in se mu prilagajalo. »Že sam stik z naravo, pozdravi marsikakšno psihično bolečino,« pravi Bernardka. Medtem ko hodimo po mehkih tleh, opazujmo rastje, poslušajmo ptice in odklopimo misli, pot človeka ponavadi sama pripelje do pravega drevesa. »S spoštovanjem in z občutkom se mu približajmo in skušamo začutiti, ali nas sprejme. Pri tem moramo paziti na korenine, ki veljajo za glavo drevesa. Nekaj časa postojmo, da se z drevesom miselno povežemo, nato pa poiščimo ugodno pozicijo, tako da se s hrbtom naslonimo na drevo, sedemo, ali ležemo na korenine in se prepustimo, da nas preplavijo občutki.« Ko začutimo, da smo dobili dovolj, se drevesu enostavno zahvalimo in nadaljujemo svojo pot.
Zdravilne energije dreves:
Hrast: je glavno keltsko drevo. Ponazarja moč in plodnost, prinaša optimizem, pozitivno razmišljanje, stabilnost, vztrajnost.
Bukev: je samozavestno drevo, torej vpliva na samozavest, modrost in karmični spomin. Bor: kljubuje težkim razmeram. Ponazarja samotarstvo, moč, pomaga se zanesti nase, vrača življenjsko radost in obnavlja čustvene bolečine.
Breza: nam pomaga odložiti bremena in se sprostiti. Pomaga nam olajšati telesne in čustvene bolečine, kot posledico stresa.
Vrba: je drevo nesmrtnosti. Njena energija nam lajša bolečine.
Brest: odpira vrata. Njegova energija omogoča pogled vnaprej in jasni obzorja v negotovih situacijah.
Jesen: nas navdaja s harmonijo in splošnim dobrim počutjem.
Bršljan: keltska zaročenca sta morala vedno imeti bršljanov venček za zaščito. Pomaga pri izhodu iz začaranega kroga.
Kostanj: vpliva na moč in samozavest.
Okvirček
Ogham je abeceda druidov. Oghami – pismenke označujejo posamezno vrsto drevesa in so hkrati tudi zdravilni simboli. Kelti so jih pisali le ob posebnih obrednih priložnostih. Simbole so uporabljali predvsem njihovi duhovni vodje druidi, ki so svoje znanje prenašali predvsem ustno.
Okvirček
Trkanje na les: Stara ljudstva so verjela, da drevo nikoli ne umre, tudi če ga požagamo in mu spremenimo obliko. Drevesni ali lesni duhovi v njem ostanejo in s tem, ko na les potrkamo, jih prebudimo.
