- Torej ste bili na Madžarskem šest let neke vrste guru?
Ne, res bolj čudežni zdravilec. A zdravljenje me v resnici ni nikoli zelo zanimalo, bolj so me zanimali znanstveni pristop, razumevanje in organizacija procesov v naših glavah, psihi ter posledice.
- Ste k nam res prišli iz Moldavije?
Ne, ne, prišel sem iz Moskve, kjer sem delal v podjetju, ki se je ukvarjalo z razvojem raketne tehnike – na to temo sem naredil tudi doktorat. V tistem obdobju so se v Sovjetski zvezi pojavile prve informacije o nekih čudnih zdravilcih – o Džuni ste slišali tudi vi. Kot fizika me je zanimalo, kako deluje bioenergija in kaj stoji za njo, pa sem iz radovednosti odšel na tečaj bioenergije. Slišal sem – za moje pojme znanstvenika in fizika – docela neustrezno, amatersko razlago, ki je nisem mogel sprejeti. Odšel sem na drugi, tretji tečaj in iskal odgovore – in navsezadnje ugotovil, da se vse stvari dogajajo v glavi. Takrat sem, da bi našel odgovor, začel študirati psihologijo.
- Torej tudi niste zdravilec in parapsiholog – kljub temu da ste s svojim znanjem pomagali ljudem pri zdravstvenih težavah?
To pravzaprav ni zdravljenje, ampak oblika poučevanja – zdravljenje je domena medicine.
- Res pa je, da lahko misli spremenijo biokemijo v telesu, torej posledično tudi zdravstveno stanje?
Vsekakor! Večina težav izhaja iz našega psihičnega stanja in so posledice naših odnosov, nerazčiščenih stvari iz preteklosti, jeze, zamer, konfliktov – tudi če so potlačeni v podzavest. Podzavest ne pozna pojma časa, vseeno ji je, ali gre za dogodek izpred dvajsetih let ali iz sedanjosti – zanjo je vse tu in zdaj! Z leti se posledice neurejenih odnosov, ne najboljših načinov razmišljanja, napačnih odločitev nabirajo in postanejo destruktivne. Čez nekaj časa telo ne zdrži več razdiralnega stanja podzavesti in zdravje se začne počasi rušiti. No, mene seveda zanima, kako normalizirati stanje psihe.
- Zakaj pa potem zbolevajo otroci, novorojenčki?
Zelo zanimivo vprašanje. Živimo v družbi in na človeka moramo gledati kot na socialno bitje. Otroci so del zgodbe svojih staršev: če je z otrokom kaj narobe, je to odsev stanja in življenja staršev. Pa ne, da so starši krivi, otroci so ogledalo: iz prakse vem, da so težave, ki jih imajo otroci, težave staršev. Takšno je stanje na začetku bolezni, pozneje pa postane otrokov problem neodvisen od staršev. Nastanek bolezni je torej povezan s starši ali z nekimi stvarmi, ki spadajo na mistično področje.

Več v Jani, št. 43, 27.10.2009