Zimsko sadje

Nešplje, še vedno nekoliko pozabljen sadež starih slovenskih sadovnjakov

Mare Koren
21. 1. 2024, 09.09
Posodobljeno: 21. 1. 2024, 09.14
Deli članek:

Kdaj ste nazadnje jedli nešplje? Jih sploh poznate? Nekoč so bile posajene v skoraj vsakem sadovnjaku, a jih danes precej redko najdemo. Niso le okusne, temveč tudi zdrave.

Dreamstime
Jesensko-zimski sadež, poln vitamina C, ob katerem so odraščale naše babice.

Nešplje so sorodnice hrušk in jabolk, in sicer izvirajo iz Azije, a so jih v Evropi poznali že Rimljani. Njihova posebnost je, da postanejo užitne šele pozno jeseni, ko nastopi nekaj pozeb, saj se šele takrat umedijo in postanejo mehke. Tanini preidejo v sladkorje in takrat iz nešpelj posrkamo umedeno mazavo meso temno rjave barve.

Pri vzgoji ni zahtevna

Nešplja je listopadno drevo ali grm, ki zraste do šest metrov visoko. Prepoznamo jo po močnih usnjatih listih z rahlim poprhom po spodnji strani in čudovitih cvetovih, ki jo krasijo vse od maja do junija. Cvetovi so podobni velikim jabolčnim cvetovom in cvetovom kutine, kjer se nato razvijejo plodovi. Ti so okrogli s premerom od dva do pet centimetrov. Imajo rjavo lupino in svetlo meso ter površnega opazovalca najprej spomnijo na kivi. Njihova značilnost je tudi, da imajo zelo veliko muho, ki je ostanek cvetišča. Plodovi dozorijo šele pozno oktobra ali novembra, ko se temperature spustijo pod ničlo. Plodno meso takrat spremeni barvo iz bele v rjavkasto in postane kašasto. Tako umedeni plodovi imajo dišeč, rahlo eksotičen okus. Nešplje lahko sicer naberemo tudi trde in jih nato na prostem pustimo, da se umedijo, a še bolje bo, če jih pustite do zmrzali, nato pa shranite v košare, v katere ste položili nekaj slame. Nešplja velja za nezahtevno drevo in raste na večini podlag. Kljub vsemu pa ji bolj ustreza vlažna in dobro odcedna prst z veliko sonca.

Urejajo prebavo in izločajo vodo iz telesa

Čeprav nešplje niso sadež, ki bi prepričale na prvi pogled, saj so zrele videti že rahlo gnilobne, jih kljub vsemu odlikuje veliko koristnih značilnosti za naše zdravje. Vsebujejo do dvajset odstotkov sladkorjev, številne sadne kisline, veliko pektina, pa tudi nekaj čreslovin. Najdemo tudi sorbitol in vitamin C, zato jih lahko uživamo zgolj kot sadje, ali pa si z njimi pomagamo ob zdravstvenih težavah. Sveži, umedeni plodovi so rahel laksans, kar pomeni, da olajšajo izločanje blata, urejajo prebavo in preprečujejo napenjanje. Znano je tudi, da pospešijo izločanje vode iz telesa ter ugodno delujejo na črevesje. Neumedene plodove in liste so včasih uporabljali tudi proti driski, saj prekrvijo tkivo in pomagajo pri črevesnih krčih. Prav tako so včasih z njimi izpirali rane in zdravili odrgnine ter lažje rane. V nekaterih zeliščnih knjigah lahko najdemo tudi podatek, da so semena nešplje koristna pri odstranjevanju ledvičnih kamnov, a je danes dokazano, da takšno zdravljenje ni priporočljivo, saj v semenih najdemo tudi strupeno cianovodikovo kislino.