Kognitivne motnje

Nekateri bolniki po preboleli okužbi s covidom-19 "postarani" za 10 let, povečano tudi tveganje za demenco

J.P.
9. 12. 2020, 08.16
Posodobljeno: 9. 12. 2020, 08.21
Deli članek:

Vse bolj se uveljavljajo priporočila, da se pri bolnikih s težkim potekom covida-19 opravi natančna kliničnopsihološka ocena miselnih sposobnosti in duševnega zdravja.

Profimedia
Očitno lahko covid-19 tudi po preboleli okužbi vpliva na miselne sposobnosti, razpoloženje in s tem na kvaliteto življenja (fotografija je simbolična).

Dolgi covid-19. Tako zdravstvena stroka poimenuje primere, v katerih covid-19 povzroča »dolgotrajne zdravstvene spremembe«, so ugotovitve raziskav iz tujine povzeli v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Kognitivne posledice, torej težave z »miselnimi sposobnostmi«, in »posledice na duševnem zdravju« se lahko pojavijo tako zaradi same bolezni kot tudi zaradi posegov, kot sta umetno predihavanje in intenzivna nega pri hudo bolnih bolnikih.

Vpliv na kvaliteto življenja

Do zdaj objavljene raziskave kažejo, »da se je pri bolnikih, ki so pred kratkim popolnoma okrevali po covidu-19, pojavil upad na področju vzdrževane pozornosti.« Za hospitalizirane in umetno predihavane bolnike »je bil kognitivni upad tolikšen, kot bi bil sicer pričakovan upad s staranjem v 10 letih«. Kar pomeni, da jih je bolezen s posledicami kognitivno postarala za 10 let. Kognitivni upad je do izraza najbolj prišel »na področju reševanja problemov in vidne pozornosti«. »Tudi pri bolnikih, ki niso imeli težav z dihanjem je bil prisoten upad, vendar manjši kot pri skupini hospitaliziranih bolnikov,« so sporočili iz UKC Ljubljana. Po ugotovitvah francoskih raziskovalcev, je imela tretjina covidnih bolnikov, ki so bili umetno predihavani, »ob odpustu prisotne hude motnje koncentracije in nadzora miselnih sposobnosti«.

Druga raziskava, ki jo navajajo v UKC Ljubljana, je pokazala, da imajo covidni bolniki po diagnozi »večje tveganje za tesnobo, motnje spanja in demenco« kot bolniki z drugimi respiratornimi okužbami. »Raziskovalci menijo, da kombinacija direktnih posledic virusa, sistemskega vnetja, kapi in poškodb telesnih organov najverjetneje povečuje tveganje za razvoj Alzheimerjeve bolezni pri bolnikih, ki so preboleli covid-19,« so zapisali.

Covid-19 lahko tudi po preboleli okužbi vpliva »na miselne sposobnosti, razpoloženje in s tem na kvaliteto življenja. Zato se vse bolj uveljavljajo priporočila, da se pri bolnikih s težkim potekom covida-19 opravi natančna kliničnopsihološka ocena miselnih sposobnosti in duševnega zdravja«, so še zapisali.