Da bi ob pojavu kašlja lahko ustrezno ukrepali, je treba vedeti, kakšen kašelj nas muči. V osnovi gre za dve obliki kašlja, poznamo namreč suh kašelj (neproduktiven, dražeč) brez izkašljevanja sluzi in moker kašelj (produktiven) z izkašljevanjem sluzi.
Suh in moker kašelj
Suh kašelj je kašelj brez izmečka. Z njim poskuša telo zdraviti vnetje, vendar pri tem ni uspešno. Ker ga je pogosto težko nadzirati, lahko postane zelo dražeč in neprijeten. Moker kašelj pa imenujemo kašelj, ki proizvaja sluz. Kot pove že ime, je za telo izjemno koristen, saj se s sluzjo iz telesa izločijo mikrobi in patogene snovi. Preprečevanje tovrstnega kašlja lahko vodi celo v nadaljnjo bolezen.
Lajajoči kašelj
Ta je običajno pridružen oteženemu, zelo glasnemu vdihovanju zraka ter hripavosti in je posledica oteženega prehoda zraka skozi predel grla. Prehod je otežen zaradi otekanja sluznice ali skrčenja mišic v področju glasilk oziroma neposredno pod ali nad njimi.
Bronhialni kašelj
Kašelj, ki se pojavlja pri akutnem bronhitisu, se običajno začne brez drugih simptomov. Tovrsten kašelj je konstanten, brez značilnih napadov. Na začetku je suh in neproduktiven, pozneje pa lahko preide v moker kašelj, pri čemer se proizvaja prozorna sluz, ki nakazuje, da gre za virusno obolenje. Če je izloček rumene do zelene barve, pa je to lahko znak, da gre za bakterijsko okužbo.
Astmatični kašelj
Ta je po navadi sezonski, lahko sledi vnetju zgornjih dihal ali izpostavljenosti alergenu (pelodu, pršici …), poslabšajo pa ga cigaretni dim, dišave ter mrzel in suh zrak. Običajno ga spremljata občutek težke sape in piskanje v pljučih, ni pa nujno. Pri več kot polovici bolnikov z astmo je kašelj tudi edini simptom.
