Letos se je gripa pojavila kar cel mesec bolj zgodaj kot običajno in kot pojasnjujejo epidemiologi, njen vrhunec šele prihaja, trajala pa bo vsaj še dva meseca.
Gripo se v začetni stopnji zlahka zamenja tudi s simptomi drugih viroz, kot denimo z virusi parinfluence, adeno virusi ali rino virusi. Značilno je, da se simptomi gripe običajno pojavijo zelo hitro in telesna temperatura poskoči v le nekaj urah. Visoka vročina, po navadi nad 39 stopinj Celzija, glavobol, kašelj, bolečina v kosteh in mišicah, občutek utrujenosti, izguba apetita, pri otrocih pa se lahko pojavi tudi bruhanje.
Ključna priporočila za zmanjšanje tveganja za okužbe so zdrav način življenja, ki obsega vsakodnevno gibanje, če je le možno na svežem zraku. Prehrana naj bo uravnotežena in dovolj bogata z vitamini, ki jih zaužijemo v sadju in zelenjavi.
Najbolj pomembna razlika med gripo in navadno virozo je v tem, da slednja zajame samo zgornji sestav dihal, zato so znaki obolenja blažji in krajšega trajanja. Gripa pa zajame celotno telo. Čeprav povečini morda res ni treba takoj k zdravniku, pa je priporočljivo, da se tudi zdravljenja doma lotimo z vso resnostjo.
Treba je zbijati telesno vročino, če prestopi 38 stopinj, mirovati v postelji, piti zadostno količino toplih napitkov in poskrbeti za vnos več medu in limoninega soka. Če vročina traja dlje kot dva ali tri dni, stanje pa se poslabšuje, otrok samo spi, je brez volje za igro, tudi ko mu vročina pade, se je obvezno treba posvetovati z zdravnikom. Verjetno bo potreben tudi obisk v ambulanti.
Da bi otroke zaščitili pred obolenjem, je treba omejiti obiskovanje zaprtih prostorov, kjer se zadržuje večje število ljudi. V času epidemije zato svetujejo izogibanje igralnic, rojstnodnevnih zabav, obiskov nakupovalnih središč in podobno. Pri tem se je treba zavedati, da je oboleli za gripo kužen že 24 ur pred pojavom prvih simptomov.
Na vrhuncu sezone gripe tudi svetujejo, da starši otrok ne oddajajo v vrtec, če imajo možnost alternativnega varstva v domačem okolju za teden ali dva, seveda v dogovoru z izbranim pediatrom. Svetuje se pogosto umivanje rok, uporaba antiseptičnih robčkov in gelov zunaj doma, oddaljenost vsaj en meter od ljudi, ki kašljajo ali kihajo in odmetavanje papirnatih robčkov v koš po vsakem brisanju nosa.
Preberite še:
- Gripo jemljite resno in si vzemite čas za okrevanje
- Gripa (še) ni v porastu
Prav tako je treba posvečati pozornost temu, da otroci nimajo zamašenih nosov, da so dihalni kanali prehodni, in pogosto prevetriti prostore v katerih bivamo, ne glede na nizke temperature zunanjega zraka.
Najbolj pomembno pa je, da gripe ne podcenjujemo. Bolezen je treba v vsakem primeru odležati. Zdravil proti gripi ni, in tudi njeno zdravljenje je simptomatsko, kar pomeni, da lahko le blažimo simptome. Temperaturo lahko zbijamo tudi če je nižja od 38 stopinj Celzija, če je otrok telesno šibek, utrujen in izčrpan.
Otrokom ne dajajte zdravil kot so lekadol ali aspirin. Ko se telesna temperatura naposled zniža in se otrok počuti že malo boljše, še vedno ni pripravljen na običajne telesne aktivnosti. Doma naj ostane vsaj še kakšen dan. Predvsem pa: oseba, ki ima prehlad ali celo preboleva resnejšo akutno okužbo dihal, pa naj ne hodi na obiske v bolnišnico in tudi ne k družini, kjer je novorojenček ali dojenček, saj obstaja precejšnje tveganje za prenos okužbe na malčka in druge družinske člane, še svetujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
To so simptomi, po katerih se gripa razlikuje od prehlada:
Gripa:
- se pojavi nenadoma in hitro;
- iz nosa teče vse čas enako;
- bolečina v mišicah;
- visoka telesna temperatura;
- suhi kašelj;
- traja 7-10 dni, včasih tudi dlje, slabost ostane še nekaj časa.
Prehlad:
- stanje se slabša postopno;
- izcejanje iz nosa se spreminja s potekom prehlada;
- bolečina v grlu;
- produktivni kašelj (z izkašljevanjem sluzi);
- vrhunec nastopi običajno po dveh do treh dneh, obolenje mine čez teden dni.
