Superživila
Prehlad in gripo preprečujejo in zdravijo črni ribez, paprika, ameriški slamnik, česen, ingver, grenivke, hren, limone, kapucinka, pomaranče, poprova meta, šipek, origano, rman.
Tako prehlad kot gripa sta virusni obolenji in sta si včasih presenetljivo podobni. Njuni običajni simptomi so izcedek iz nosu, boleče grlo, glavobol in vročina ter splošno slabo počutje. A prehlad je sprva milejši in se počasi stopnjuje, simptomi gripe pa se začnejo nenadoma, spremljajo pa jih bolečina v sklepih in okončinah, visoka vročina, drgetanje, močan glavobol in pogosto tudi suh kašelj. Večina simptomov gripe mine v nekaj dneh, suh kašelj pa lahko traja in traja. Žal se lahko po gripi pojavijo tudi dolgotrajna depresija, brezvoljnost in utrujenost, pri starejših pa se lahko zaradi šibkejšega imunskega sistema razvije še bronhitis ali pljučnica.
Cepiti se ali ne?
Cinkove pastile
Ližimo jih vsake tri do štiri ure, do šest dni. Zanesljivo bomo zmanjšali moč in trajanje navadnega prehlada. Začnimo že ob prvem smrkanju.
Cepljenje proti gripi ne zagotavlja popolne zaščite, saj je nemogoče izdelati cepivo, ki bi delovalo na prav vse seve bolezni, vendar ga zdravniki kljub temu priporočajo ljudem z oslabljenim imunskim sistemom oziroma starejšim. Idealen čas za cepljenje je pred vrhuncem sezone gripe, ki je pogosto novembra, saj traja običajno dva tedna, da cepivo povsem aktivira imunski sistem. Sicer pa je cepljenje primerno kadarkoli v času sezone gripe, od 1. oktobra do 31. maja.
Dezinfekcija
Kurja juha
Babice so imele prav – juha pomaga s paro odpreti zamašene sinuse, antioksidanti v jušni zelenjavi pa pomagajo zmanjšati vnetni odziv imunskega sistema na prehlad.
Še najbolje je okužbe prehlada in gripe preprečevati s pravilno prehrano in zdravim življenjem. Obroki naj bodo hranljivi, brez odvečnega sladkorja in maščob, obvladujmo stres, ne pretiravajmo z alkoholom, opustimo kajenje. Izogibajmo se nagnetenim prostorom, predvsem pa si dosledno umivajmo roke. Vsakih 30 minut se dotaknemo do 300 različnih površin, zato se je nevarnim virusom in bakterijam v vsakdanjiku skoraj nemogoče izogniti. Zgolj en sam dotik zadostuje za širjenje okužb. Roke si umijmo vedno, preden začnemo jesti, ob prihodu domov in po uporabi stranišča. Umivanje naj traja vsaj 20 sekund, roke pa si obrišimo v papirnato brisačo in z njo zaprimo pipo, če smo v javnih sanitarijah. Brisače iz frotirja doma vsak dan menjavajmo, sicer se okužba lahko prenese nazaj na roke.
Razkužujmo roke
Če v bližini ni lijaka in mila, uporabimo dezinfekcijsko sredstvo. Roke si razkužujemo 15 sekund oziroma tako dolgo, da se razkužilo posuši.
