Človeške bolezni

Bakterije in virusi niso krivi

ds
5. 6. 2016, 10.27
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Doba, v kateri živimo, je doba iskanja resnice, odkrivanja starodavnih učenj, odkrivanja misterijev in magijskih skrivnosti. Seveda je v aktualne smernice še kako vpeto zdravje, ki je že tako ali tako dnevna tema naših pogovorov.

Profimedia
Vsakdo bi se moral zavedati, da se od zemlje razlikujemo samo zaradi duše, duha. Naše fizično telo bo nekoč spet postalo zemlja, duša pa bo ostala.

Današnji človek s svojim znanjem in vse boljšo opremljenostjo zavrača vsa znanja, učitelje, šablone in dogme, ne glede na to, od kod prihajajo, če le uvidi, da tega znanja ne more koristno uporabiti.

Sodobni instrumenti in analitične tehnike pomagajo pri diagnosticiranju številnih bolezni, manj učinkoviti pa so se izkazali pri odkrivanju sprememb, ki jih povzročajo živčne in energijske motnje, ki počasi in skoraj neopazno slabijo tkiva in organe, dokler se na koncu ne pojavijo zapletene zdravstvene težave. Te pogosto odkrijemo prepozno.

Pomembna odpornost

Pravzaprav je nemogoče resno zboleti, ne da bi prej občutili določeno organsko slabost. Večina med nami pa se ne zaveda, da bakterijska teorija bolezni preprosto ni resnična.

Da je ta izjava resnična, dokazuje dejstvo, da je slavni Louis Pasteur sam ponaredil svoje zapiske, da bi se njegova kariera hitreje povzpela. Njegove trditve, da so povzročitelji bolezni mikrobi, je v tistem času spodbijal njegov kolega dr. Claude Bernard, ki je bil prepričan, da so mikrobi povsem brez moči, če telo ni v takem stanju, da bi dopustilo vdor bakterij. Povedano z drugimi besedami: odločilni dejavnik za razvoj bolezni niso mikrobi, temveč zmanjšana odpornost. Na smrtni postelji je Pasteur zbranim prijateljem zamrmral celo naslednje: »Bernard je imel prav: niso pomembni mikrobi, ampak telesno stanje.«

V medicinski literaturi je najti zapisanega bore malo o delovanju popolnoma zdravega duha v popolnoma zdravem telesu.

Različni poskusi

Čeprav je odtlej minilo že skoraj stoletje, se je sodobni človek naučil iskati odgovore zunaj samega sebe, saj nihče noče biti sam odgovoren za svoje zdravje. Medicinska znanost – ob podpori farmacevtskih družb, ki vrtijo ogromne denarje – vlaga vse svoje znanje in sredstva v razvoj kemičnih zdravil. Glede na teorijo mikrobov bi morali ljudje zboleti za kolero, če so izpostavljeni bakteriji vibrio cholerae, toda drzni poskus, izveden leta 1892, je dokazal, da ta teorija ni resnična.

Bavarski znanstvenik Max von Pettenkofer je hotel spodbiti teorijo slavnega zdravnika Roberta Kocha, da je odkril mikrob, ki povzroča kolero. Pettenkofer je vzel vzorec bacila pri obolelem pacientu, ki je bil smrtno bolan, ga zlil v kozarec vode in in ga pred očmi strokovnih prič popil na dušek, ob tem pa kljubovalno zaklical: »Na zdravje!« Še zdaleč ni zbolel za kolero, dobil je le blažji primer driske. Njegov poskus so pozneje obnovili še drugi in dobili enak rezultat.

Vse bakterije se lahko glede na okolje zelo hitro spreminjajo, torej se lahko privadijo na ekstremne življenjske razmere in postanejo odporne na zdravila. Za življenje in razmnoževanje potrebujejo hrano, torej brez hrane ni bakterij. Če organizem bakterijam ne nudi pogojev za razmnoževanje, potem tak organizem ni primeren za invazijo bakterij in preprosto ne zboli.

Kdo je Claude Bernard? Je oče sodobne eksperimentalne fiziologije, ki ji je s svojim poudarjanjem pomena objektivnih poskusov postavil temelje, hkrati pa s tem vplival na znanost kot celoto. Odkril je tudi nekaj bistvenih fizioloških procesov, predvsem tako imenovani notranji miljé, danes znan kot homeostaza. Za časa življenja je bil prepoznan kot najslavnejši francoski znanstvenik vseh časov. Citat dr. Claude Bernard, znanstvenik Mikrobi so povsem brez moči, če telo ni v takem stanju, da bi dopustilo vdor bakterij.

Virusi

Večina danes razširjenih »dejstev« o virusih je neresnična. Znanstveno je dokazano, da virusi niso živi. Povedano preprosteje, gre le za skupek organskih snovi (nukleinskih kislin), ki je nastal kot rezultat aktivnih živih celic v okolici. Bakterije se z virusi lahko hranijo, naše celice upravljajo in izdelujejo viruse med procesom presnavljanja.

Ne glede na trditev medicine, da naš imunski sistem deluje, in dejstvo, da zdravila brez stranskih učinkov ni, je uporaba antibiotikov v akutnih situacijah, ko gre za življenje, nujno potrebna. Seveda pa velja, da sami zase lahko največ storimo z zdravim življenjem, s čimer preprečimo vdor bolezni globlje v telo, pa tudi to, da bi se bolezen pojavila kje drugje in pozneje, morda v še hujši obliki.

Misli ustvarjajo čustva

Uporaba zdravil za starejše ljudi je lahko pogubna tudi z vidika starostnega zmanjšanja organov (biomorfoza), saj se zdravila v telesu aktivirajo počasneje ter se počasneje tudi izločajo. Če v starosti vse počasneje delujoče ledvice ne izločajo več vseh snovi, lahko nastopi zastrupitev. Obstaja tudi resna nevarnost, da postanemo odvisni od zdravil.

V medicinski literaturi je najti zapisanega bore malo o delovanju popolnoma zdravega duha v popolnoma zdravem telesu. Povedano natančneje, konvencionalna medicina ne pripoznava duha kot upravitelja vseh procesov v telesu, zato tudi ne pripisuje nikakršnega pomena pacientovi lastni in močni volji. Velja namreč, da se telo lahko ozdravi samo, če se le znebimo ovir v duhu in toksinov v telesu!

Prevelika količina stresa tako lahko povzroči samo prehlad, lahko pa zbolimo tudi za rakom, glavobolom ali živčnim zlomom. Misli ustvarjajo čustva, telo pa se pripravi, da se bo nanje odzvalo.

Skrbimo za dušo

Kaj torej storiti za »zdravo življenje«? Na prvem mestu velja opomniti na nujo po zdravem prehranjevanju, zatem je najpomembnejše odgnati negativne misli, poskrbeti za zadosten počitek in rekreacijo, poleg tega pa velja čim več truda vložiti v izogibanje škodljivim navadam, kot so čezmerno pitje, kajenje in jemanje poživil. In ne nazadnje: ne počnimo drugim tistega, kar ne želimo, da bi kdo počel nam. Vsakdo bi se moral zavedati, da se od zemlje razlikujemo samo zaradi duše, duha. Naše fizično telo bo nekoč spet postalo zemlja, duša pa bo ostala, zato moramo zanjo kar najbolje poskrbeti.