Hmelj v Sloveniji gojijo predvsem v okolici Žalca, sicer pa ga po vsej državi najdemo tudi kot divjo ovijalko s srčastimi listi. Nekoč so hmeljeva stebla pogosto uporabljali predvsem za izdelovanje košar in drugih pletarskih izdelkov. Iz njih so pridobivali vlakna za tkanine in celulozo za papir. Kot zanimivost lahko povemo, da je dvodomna rastlina. Na ženskih rastlinah, ki jih gojijo v industrijske namene, se razvijajo stožčasti storžki, ki so nepogrešljivi v ljudskem zdravilstvu in za varjenje piva, pri čemer ga uporabljajo predvsem zaradi lastnosti, da preprečuje skisanje piva. V kulinariki so hmelj uporabljali že stari Rimljani, ki so uživali predvsem njegove poganjke. Danes te ponekod pripravljajo z beluši, kuhane, pražene ali pečene in prelite z bešamelom.

hmeljev čaj
Dreamstime
Naredimo poparek iz 10 g hmeljevih storžkov, ki jih prelijemo z litrom vrele vode in namakamo 10 minut. Pijemo eno skodelico na dan, tik pred spanjem.

Hmelj pomirja duha in spodbuja prebavo

Za zdravilne namene ženske cvetove oziroma storžke nabiramo jeseni, ko postanejo rumenkasto zelene barve. Imajo izjemno aromatičen in grenak okus. Uporabljajo jih za čaje, praške in izvlečke za zdravilne namene. Na telo deluje pomirjujoče, ima pa tudi sedativno in spazmolitično delovanje. Zato se pitje hmeljevega čaja svetuje pri nespečnosti in v času stresnih obdobij, saj deluje izjemno pomirjevalno in uspavalno. Klinični poskusi, ki so jih izvedli v Nemčiji, so dokazali, da je pripravek iz hmelja in baldrijana odlična kombinacija za uspešno zdravljenje težav z živci pri odraslih in otrocih. Zato ga pogosto uporabljajo pri vseh oblikah nemira, občutkih strahu, motnjah spanca, nervozi … Nepogrešljiva je njegova uporaba tudi na prebavila. Grenčine spodbujajo delovanje, uničujejo bakterije in pomirjajo krče. Hmelj deluje tudi estrogeno, a to področje še ni povsem raziskano, priporočajo pa njegovo uporabo pri lajšanju težav, povezanih z menstrualnim ciklom in menopavzo.