Nedvomno je, da se kompostiranje po navadi začne v kuhinji, a ne samo tam. Poleg sadnih in zelenjavnih olupkov oziroma ostankov sadja in zelenjave lahko v kuhinji najdemo še precej drugih odpadkov, ki jih je mogoče kompostirati. Zraven t. i. zelenih kompostnih odpadkov tja sodijo tudi tisti, ki so bogati z dušikom, in t. i. rjavi kompostni odpadki, ki vsebujejo več ogljika. Dobro je, da so ti v razmerju 1 : 1, nič pa ne bo narobe, če prihaja do manjših odstopanj.

Kuhinja

Poleg ostankov sadja in zelenjave lahko na kompost date tudi kavno usedlino, kavne filtre, določene čajne vrečke, papirnate vrečke, ostanke kuhane hrane, kot so testenine, riž, kvinoja, papirnate kuhinjske serviete, lupine oreščkov, zobotrebce, različne papirnate škatle, recimo embalažo kosmičev ali testenin (pazite le, da jih boste natrgali čim bolj na drobno). Kompost je primeren odpadek tudi za polomljene lesene kuhalnice in druge lesene pripomočke. Svoj prostor pa lahko tam najdejo tudi jajčne lupine, staro meso in kosti.

Odpadki iz kopalnice

Številni le redko pomislijo, da bi na kompost stresli odpadke iz kopalnice. Čeprav gre pogosto za najmanjši prostor v stanovanju, pa v njem vseeno nastane kar precej odpadkov. Med njimi je tudi nekaj takšnih, ki so primerni za odlaganje na kompost. Kaj torej sodi tja? Nedvomno lahko na kompost zavržete tulce toaletnega papirja. Tja lahko vržete tudi škatlo papirnatih brisačk za odstranjevanje ličil ali papirnato embalažo paličic za čiščenje ušes. Poleg tega so za kompostiranje primerni tudi vložki in tamponi iz 100-odstotnega bombaža, po novem pa tudi biorazgradljive paličice za ušesa, gobice za prhanje iz naravnih materialov (spužve), papirnati robčki in lesene zobne ščetke (brez umetnih ščetin).