Raje so izbrali hmelj

To je bilo obdobje, ko se je v Evropi bohotila konoplja

S.R.
18. 5. 2018, 11.50
Posodobljeno: 18. 5. 2018, 11.55
Deli članek:

Divja sorta konoplje Cannabis sativa se je v Evropi kot kaže bohotila že preden so jo v naše kraje prinesli živinorejci iz Azije.

Profimedia
Germani in zlasti Vikinki so jo že v srednjem veku uporabljali za blažitev bolečine pri zobobolu in porodu.

Tako v svoji študiji, objavljeni v reviji Vegetation History and Archaeobotany, ugotavljajo raziskovalci iz Univerze v Vermontu. Žal jo je evropskim kmetom zagodla klima ali, bolje rečeno, podnebne spremembe, saj je iz naših krajev izginila še preden bi jo lahko kultivirali. Okolje ji preprosto ni več ustrezalo.

Do teh ugotovitev so prišli po analizi starodavnega cvetnega prahu s približno 500 arheoloških najdišč v Evropi, starih med 8500 in 1200 leti. Na teh najdiščih so našli prisotnost delcev, za katere menijo, da gre za fosiliziran cvetni prah konoplje. Zato sklepajo, da so divje sorte konoplje v Evropi uspevale že v kameni dobi.

Ugotovitve, če so resnične, nasprotujejo splošnemu prepričanju, da se je rastlina razvila nekje na območju današnje Mongolije in južne Sibirije. Študija iz leta 2014 kaže, da so konopljo v Aziji prvič začeli »žeti« pred več tisoč leti, uporabljali pa so jo za medicinske in duhovne namene. Od takrat jo je človek prenesel v Afriko in Evropo. Germani in zlasti Vikingi so jo že v srednjem veku uporabljali za blažitev bolečin pri zobobolih in porodih. Čez lužo je zanimivo prispela šele na prelomu dvajsetega stoletja.

Gre le za hmelj?

Raziskovalcem je v preteklosti veliko težavo predstavljala velika podobnost med cvetnim prahom hmelja in konoplje, ki ju je bilo skoraj nemogoče razlikovati. Avtorji zadnje študije trdijo, da so to težavo rešili, vendar za to podajo precej jalovo pojasnilo. Pravijo, da rastlini preprosto uspevata v različnih okoljih. Medtem ko se hmelj bolje počuti v toplejšem in bolj gozdnatem življenjskem prostoru, ima konoplja raje hladne in bolj travnate stepe. V obdobju od pred 10.000 leti do pred 7.500 leti, torej približno v času, ko se je iz območja današnje Turčije v Evropo razširilo kmetijstvo, se je okolje začelo segrevati, travnate stepe pa so začeli nadomeščati gozdovi, pravijo avtorji. Po njihovem mnenju naj bi kmetje tako le »za las« zgrešili obdobje, ko bi lahko uspešno kultivirali konopljo, svoje oči so zato usmerili v hmelj.

To sicer ni prva študija, ki nasprotuje ustaljenemu prepričanju o zgodovino konoplje. Raziskovalci iz Nemškega arheološkega inštituta in Svobodne univerza v Berlinu so leta 2016 objavili raziskavo, ki kaže, da so v Aziji in Evropi konopljo uporabljali že v obdobju od pred 11.500 leti do pred 10.200 leti, kar pa seveda ne pomeni, da so ljudje v predzgodovinski dobi rastlino zaradi njenih psihoaktivnih učinkov tudi gojili.