Dramatik iz elizabetinske dobe Christopher Marlowe je po mnenju strokovnjakov z oxfordske univerze Shakespearov soavtor pri vsaj treh dramskih delih. Že dolgo so se pojavljala namigovanja, da naj bi Marlowe sodeloval s Shakespearom, raziskave pa so dokončno potrdile njegovo soavtorstvo pri treh delih drame Henrik VI. Marlowovo ime se bo tako uradno pojavilo skupaj s Shakespearovim v novi izdaji iger o Henriku VI., ki bo ob 400-letnici Shakespearove smrti izšla v okviru projekta New Oxford Shakespeare.
Vpeljal blankverz
Christopher Marlowe (1564–1593) je bil eden najvidnejših predstavnikov elizabetinske tragedije, ki je v angleško dramatiko vpeljala tako imenovani blankverz. Za najbolj priljubljeno dramo angleškega renesančnega občinstva je obveljala Tragedija o doktorju Faustu. Sicer so mu že od konca 18. stoletja pripisovali soavtorstvo pri prvem, drugem in tretjem delu drame o Henriku IV. pa tudi pri nekaterih drugih Shakespearovih delih.
Soavtorstvo
Mednarodna skupina 23 strokovnjakov je v raziskavi odkrila, da je kar 17 od 44 iger, ki se jih je doslej pripisovalo izključno Shakespearu, nastalo v soavtorstvu. Raziskava je bila sestavljena tako iz klasične tekstovne kot računalniške analize besedil. Shakespearovo življenje in delo je sicer še vedno zavito v skrivnost, podatki se pogosto izključujejo. Nekateri že dolgo dvomijo, da je avtor vseh svojih del, saj naj bi imel prebogat besedni zaklad za neizobraženega človeka. Med imeni avtorjev, ki naj bi podpisovali njegove drame, so Francis Bacon, William Stanley in Edward de Vere.
