Zanimivosti

Toča na Štajerskem

STA/M.J.
7. 7. 2013, 17.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

V Letalskem centru Maribor so letos pravočasno sklenili dogovor z ministrstvom za kmetijstvo in okolje o izvajanju posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije, s katerim jim je država namenila nekaj več kot 47.000 evrov.

Reuters

Kot je za STA povedal vodja projekta Darko Kralj, pa se letos bolj zatika pri občinah. Lokalne skupnosti so lani sofinancirale nekaj več kot polovico potrebnega denarja, letos pa se tudi pri njih pozna kriza in marsikatera občina bi želela zmanjšati pogodbeno vsoto. "Vendar je to nemogoče, ker že s tem denarjem komajda opravimo svoje delo," je dejal Kralj in dodal, da so doslej pogodbe podpisali s polovico občin.

Podobno kot lani bodo protitočno obrambo opravljali z enim letalom, upajo pa, da jim bo uspelo zbrati okoli 100.000 evrov. Približno toliko so zbrali tudi lani, saj bodo sicer prisiljeni z aktivnostmi zaključiti, ko bo denarja zmanjkalo. Letos so bili v zraku že štirikrat, nazadnje ta teden, ko je bila najbolj ogrožena okolica Slovenske Bistrice, ena od občin, ki je velikokrat na udaru, pa po Kraljevih besedah "zelo toži nad pomanjkanjem denarja".

V letu 2011 so skupaj opravili deset akcij, Kralj pa opozarja na to, da je ves denar, ki je namenjen za to dejavnost, malenkost v primerjavi s tistim, kakšno škodo lahko povzroči en sam točni oblak. V projektu ni niti zavarovalnic, ki bi za to morale biti najbolj zainteresirane. Konec poletja pa jih čaka tudi hud boj za to, kako v proračun tudi za naprej spraviti denar za obrambo pred točo.

Izvajanje obrambe pred točo z letali poteka v Sloveniji od leta 1999, ko se je začel poskusni projekt. Omejen je na 2900 kvadratnih metrov veliko območje severovzhodne Slovenije, znotraj oboda Podvelka, Šentilj, Radgona, reka Mura, Ljutomer, meja s Hrvaško, Žetale, Boč, Slovenske Konjice.

Kmetijsko ministrstvo je zaradi nasprotujočih stališč strokovne meteorološke javnosti in na drugi strani zagovornikov izvajanja obrambe pred točo projektu skušalo najti ustrezno mesto - bodisi njeno ukinitev, izvajanje oziroma nadaljevanje poskusne obrambe pred točo ali potrditev predhodnih izhodišč o morebitni širitvi branjenih območij, kot je bilo predlagano že v preteklosti.

Predstavniki stroke so večkrat poudarili, da ni dokazov v strokovni literaturi o učinkovitosti takšne obrambe, zaradi česar nasprotujejo financiranju projekta z javnimi sredstvi.

Ob upoštevanju stališč zagovornikov, med katerimi sta tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ter ministrstvo za infrastrukturo in prostor, je vlada sprejela sklep o podaljšanju projekta v letih 2012 in 2013. Pri tem je bil upoštevan tudi lokalni interes, saj je projekt leta 2011 sofinanciralo 45, lani pa 38 od skupaj 52 povabljenih občin.

Te so leta 2011 prispevale 110.000, lani pa 87.000 evrov, kar znaša 60 odstotkov javnih sredstev. Kmetijsko ministrstvo je izvajanje pred dvema letoma podprlo v višini 74.500, lani pa v višini 56.780 evrov. Pri sprejemu sklepa je bilo upoštevano tudi dejstvo, da obrambo pred točo izvajajo v mejnih območjih sosednjih držav Avstrije in Hrvaške.

Sicer pa je resorno ministrstvo aktivnosti letalske obrambe pred točo vključilo tudi v predlog operativnega programa za izvedbo resolucije o strateških usmeritvah slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, ki je v javni obravnavi.

Kot so pojasnili na ministrstvu, glede na dosedanja deljena mnenja ni pričakovati enotnega stališča, a želijo vzpodbuditi razpravo, ki bi pripeljala do sprejemljive oblike (ne)izvajanja tovrstnih aktivnosti. Dopuščajo tudi možnosti, da se izvajanje teh aktivnosti opravlja v spremenjeni organiziranosti, ki bi vključevala večji delež pobude lokalno zainteresirane javnosti.