Emilija je študentka na izmenjavi, ki je v deželo pod Alpami prvič stopila septembra lani. »Slovenija je izjemno raznolika država, v katero sem se takoj zaljubila. Skoraj neverjetno je, v kako kratkem času lahko prideš iz prestolnice na morje ali v gore. Tudi kot narod ste izjemno preprosti, neobremenjeni in prijazni, prav tako vas odlikuje dobro znanje angleškega jezika. Rada imam to deželo, ljudi in ritem, ki teče, kot piha mirna sapa,« pove Emilija.

Naselje številnih priznanj

Preden se je Emilija odpravila v Veliko Polano, je preverila nekaj spletnih strani, a pove, da na spletu ni našla veliko podatkov o kraju. Tudi občinska stran, kljub zavihku za angleški jezik, ne ponuja prevoda. »A to, da občina ničesar ne ponuja, absolutno ni res! Ta majhen kraj je poln idej in presenečenj.

velika polana +-
arhiv
Plusi in minusi Velike Polane.

Kiti se tudi z različnimi nagradami in naslovi; velja za evropsko vas štorkelj in ima medalje z nekaterih prestižnih tekmovanj, kot sta Moja dežela, lepa in gostoljubna ter Entente Florale Europe, v Guinnessovi knjigi rekordov pa slovi po pripravi največje količine tradicionalne jedi bujte repe, ki je tehtala 1089,5 kilograma,« našteje Emilija.

Čudoviti razgledi

Na izlet je povabila tri prijatelje, za prevoz do Velike Polane pa so najeli avtomobil. Pravi, da je pot hitro minila, narava pa se je bliskovito spreminjala. »Ko smo prispeli, nas je pričakalo toplo vreme, kar je bilo super za sprehod po kraju. Kraj je izjemno čist, hiške so lepo urejene. Pogovarjali smo se z mlajšimi domačini, ki odlično govorijo angleško, in presenečeni ugotovili, da se v tem majhnem kraju toliko dogaja. Sprehodili smo se tudi mimo Osnovne šole Miška Kranjca, ki spada pod okrilje Unesco šol.« Emilija pove, da so bili razgledi čudoviti.

entente florente europte
arhiv
Velika Polana je prejela tudi nagrado Entente Glorale Europe.

Območje Velike Polane je posejano z vinogradi, v katerih domačini po starih recepturah pripravljajo lokalna vina. »Zaradi prijazne informatorke smo imeli možnost pokusiti različne vrste vina, od izjemno dišečih belih do suhih rdečih vin. Pokušina vin je vsekakor nujna, če se nahajate v tem delu Slovenije. Informatorka je povedala tudi, da ta sicer majhen in tih kraj vsako leto postane območje največjega pomurskega glasbenega festivala, ki nosi ime Pomurski poletni festival in poteka avgusta. Je odlična priložnost za mlade, saj se aktivno vključujejo v izvedbo in organizacijo, prireditev pa privabi vsako leto več ljudi,« slikovito pripoveduje Emilija.

Copekov mlin

Ker so bili po daljšem sprehodu že precej lačni, so se odpravili v bližnjo restavracijo. »Moram povedati, da je tu nastopila manjša težava, saj ni bilo veliko izbire za vegetarijance, a vsekakor je bila ponudba pravi raj za ljubitelje mesa. Po predlogu prijazne natakarice sem se odločila za postrv, bila je zelo okusna. Pokusila sem tudi lokalno sladico, gibanico, s številnimi plastmi iz različnih nadevov. Odlična je bila. Po obilnem kosilu smo se odpravili v park Dežela štorkelj v središču vasi. Park je čist, lepo urejen, v njem je tudi otroško igrišče ter veliko klopi, na katerih se lahko sprehajalci odpočijejo in prisluhnejo miru in tišini.

emilija in prijateljica 1
arhiv
Tako sta Emilija in prijateljica uživali v neokrnjeni naravi ob sončnem zahodu.

Nato smo se odpravili še do Copekovega mlina, ki je pomembna izletniška točka na obrobju Polanskega loga. V vojnih časih je bil na tem mestu ustanovljen odbor OF in ostal edini, ki ga sovražnik nikoli ni odkril. Informatorka nam je povedala, da so na tem območju snemali tudi televizijsko serijo Kmetija. V bližini je River'Scool, konceptna čezmejna mreža rečnih šol, v kateri se otroci učijo o ekologiji. Do poletja bodo na tem mestu nekaj metrov nad tlemi konstruirali leseno stezo, ki bo omogočala opazovanje živali v divjini. Po tem obisku pa smo se odpeljali še na ogled rojstne hiše znanega slovenskega pisatelja Miška Kranjca; tam smo si ogledali prostore in opremo iz nekega drugega časa, razstavljena so tudi njegova dela.«

Gledališka predstava

»Za konec nas je informatorka povabila še na gledališko predstavo, v pripravi katere je sodelovala skoraj vsa vas. Nekateri domačini so nastopali, drugi pa glasno ploskali svojim sosedom. Predstava je bila sicer v slovenščini, zato so nam zgodbo, ki je govorila o perečih vprašanjih iz vsakdanjega življenja, pojasnili prijazni domačini. Lahko povem, da so domačini izjemno veseli in odprti ljudje, širokega srca. In način, kako govorijo o drugih, razkrije, da je v vas veliko solidarnosti in čudovita energija skupinskega duha. Izjemno počaščena sem, da sem dobila priložnost spoznati ta zaklad vaše dežele. Hvala!«