Monsanto, ki je od leta 2018 del koncerna Bayer in danes ne nastopa več pod nekdanjim imenom, ima dolgo zgodovino škandalov. Na tržišče je uvedel številne kemične snovi, ki so se pozneje izkazale za škodljive in uničujoče. Njihovi so herbicidi DDT, PCB, Agent orange in nekateri hormoni za rast živine. Že v 80. letih preteklega stoletja so začeli uvajati gensko spremenjene kulture, pozneje pa so se osredotočili na biotehnologijo. Pred petimi leti je Monsanto obvladoval največji delež mednarodnega tržišča s semeni, ob Bayerjevem prevzemu pa so semenarski del posla predali BASF-u.  

Lani so mediji poročali o rekordni odškodnini v višini dveh milijard dolarjev, ki jo mora ta družba plačati zakoncema iz ZDA, obolelima za rakom kot posledico uporabe znanega herbicida Roundup. Odškodnina, prisojena v najnovejšem sodnem postopku, resda ni rekordna, razkriva pa umazane igre v ozadju.

Škoduje sosedu, ne lastniku polja

Kot povzemamo po angleškem dnevniku Guardian, ki velja za verodostojen vir, so prav njegovi novinarji s sodno odredbo uspeli pridobiti dokumentacijo, povezano s tem procesom. Toženo podjetje si je namreč prizadevalo, da vsebina teh dokumentov nikoli ne bi prišla v javnost.

Tokrat v središču ni herbicid Roundup, pri nas znan s trgovskim imenom Boom efekt, ki vsebuje rakotvorni glifosat, temveč herbicid Dicamba. Dicamba sicer ni novost, saj so ga v ameriškem kmetijstvu uporabljali že od 60. let minulega stoletja, vendar le redko in ne pri rastočih poljščinah. Njegova slaba lastnost je namreč škoda, ki jo povzroča na vseh rastlinah zaradi razpršenosti. Med škropljenjem ga rado zanese na sosednje površine, kjer povzroča nepopravljivo škodo. 

Monsanto je velik uspeh dosegel z Roundupom, ker so vzgojili različne gensko spremenjene kulture, odporne proti temu herbicidu. Škropljenje z Roundupom je torej uničilo ves plevel, izbrane sorte poljščin pa so uspevale naprej. S časom so seveda tudi te sorte postale odporne proti herbicidu in v iskanju novih strupov so se domislili Dicambe. Monsanto je v sodelovanju z nemškim koncernom BASF razvil sistem, pri katerem so Dicambo izpopolnil in povezali z gensko spremenjenimi sortami soje in bombaža. 

»Farmarjem prijazni herbicid«

Sistem souporabe herbicida Dicambe in izbranih sort semen sta koncerna razvijala več kot deset let, na tržišče pa sta ga postavila leta 2016. Nekaj let pred tem sta najavila razvoj novih različic herbicida, ki ne bo več škodoval sosednjim poljščinam, kot je veljalo za prvotno verzijo. Ob uporabi posebnih šob, ustreznem načinu škropljenja in pripravi tamponskih con bo nova različica Dicambe uničila samo plevel med (gensko spremenjeno) sojo in bombažem. To bo torej res »farmarjem prijazen herbicid«, so zatrjevali. 

Vendar dokumenti razkrivajo, da so pri Monsantu že leta 2009 vedeli za svarila strokovnjakov, da bodo farmarji najprej porabili zaloge starega Dicambe in da tudi raba nove različice ne izključuje nevarnosti, da se strup razširi na sosednja polja z drugimi vrstami poljščin. Celo več, raziskava, ki jo je naročil Monsanto, je pokazala, da lahko pričakujejo tožbe zaradi izgube pridelka in negativne odzive v tisku. 

Tožbe so že predvideli … 

dicamba, nasad breskev
Profimedia
Dicambo je zaneslo tudi na BAderjev nasad breskev. Škoda na listih je vidna.

Kako nonšalantno so pri Monsantu sprejeli tveganje, priča dokument iz leta 2015, v katerem so celo predvideli številne odškodninske zahtevke kmetov, ki bodo sledili začetku uporabe Dicambe ter semen soje in bombaža. V obdobju med 2016 in 2020 so predvideli več kot 10.000 takšnih zahtevkov!

Res so ameriški farmarji zaznali prve škode že leta 2016, ko je sistem novega Dicambe prišel na ameriško tržišče. Več kot sto farmarjev je vložilo skupinske tožbe proti koncernoma zaradi uničenih vrtov, nasadov in sadovnjakov. Monsanto in BASF sta se branila, češ da je ameriška okoljska agencija (EPA) uporabo Dicambe odobrila. Državna univerza v Missouriju je leta 2017 potrdila, da je zaradi uporabe Dicambe nastala škoda kar na enem milijonu hektarov nasadov soje. 

Kot že omenjeno, sta zakonca Bill in Denise Bader vložila tožbo, ker je škodljivi herbicid med škropljenjem sosednjih polj v nekaj letih uničil njun 34 let stari breskov nasad, v katerem je raslo kar 30.000 dreves. Porota je pritrdila njunemu zahtevku in jima prisodila odškodnino v višini 240 milijonov dolarjev. 

Bayer, lastnik Monsanta, se trenutno sicer bori z več tisoč tožbenimi zahtevki še zaradi uporabe Roundupa. Tri porote so že pritrdile obtožbam, da je glifosat v tem herbicidu rakotvoren, in prisodile tožnikom velike odškodnine. 

Sprega z okoljsko agencijo

Monsanto je zavračal zahtevke neodvisnih strokovnjakov, da bi testirali nove različice Dicambe, saj so vedeli, da bi s tem tvegali izgubo soglasja EPA za uporabo herbicida. Zaradi naraščajočega števila pritožb farmarjev je EPA zaostrila pogoje njegove uporabe, vendar je dovoljenje za rabo podaljšala do konca leta 2020. Farmarji pa zdaj vedo, da ostanki škropiva zastrupljajo zelenjavo in sadje v nasadih blizu polj s sojo in bombažem. Monsanto in BASF si zato prizadevata prepričati okoljsko agencijo EPA, da bi v sadju in vrtninah dopustili sledi tega strupa … Agencija se brani pred obtožbami s frazami, da »poročila o škodi na posevkih jemljejo zelo resno in se zato povezujejo z vladami zveznih držav, da bi čim bolje razumeli težave, povezane s širjenjem škropiva na sosednja polja«.

dicamba, herbicid
Reuters
Plantaže soje in bombaža v ZDA farmarji škropijo s herbicidom Dicamba.

Herbicid kot zeliščni čaj

Medtem pa se farmarji vse bolj bojijo posledic nadaljnje uporabe Dicambe. Ekološki kmet iz Kansasa, ki je že večkrat utrpel škodo na svojih posevkih zaradi nezaželenega nanosa dicambe s sosednjih polj, opozarja: »Roundup bo v primerjavi z Dicambo videti kot zeliščni čaj!«

Ne preseneča, da se je koncern BASF ogradil od obtožb, da je sokriv za škodo, ki jo povzroča Dicamba. Zatrjuje, da je herbicid učinkovit in varen, če se ga uporablja pravilno. Obenem pa, da je sodišče dokazalo krivdo Monsantu in ne BASF-u. Angleški časnik še razkriva, da so se sodelavci obeh koncernov v medsebojnih dopisih pogosto norčevali iz njihovih kupcev, pa tudi iz neodvisnih strokovnjakov. 

Ni meja za Monsanto

Dogajanje v zvezi s herbicidom Dicamba priča o tem, da se takšna velikanska podjetja vedejo, kot bi vladala svetu. Kmetijstvo na velikanskih površinah, kakršno je značilno za ZDA, seveda ni primerljivo z našimi njivicami in vrtovi. To je industrija, ki se ne ozira na okolje niti na končnega uporabnika. Za dosego cilja gredo dobesedno preko trupel. To se je izkazalo pred leti, ko so indijski kmetje množično žrtvovali svoja življenja, saj zaradi dolgov, povezanih z nakupom gensko spremenjenih semen bombaža pri Monsantu, niso več našli izhoda iz krize. Ocenjujejo, da je večina od okoli 250.000 samomorov kmetov v Indiji v obdobju do leta 2012 povezana z vzgojo bombaža, ki je popolnoma pod nadzorom Monsanta. Koncern je namreč kmete prisilil, da so morali za svoje posevke kupovati samo Monsantovo seme.

Več zanimivh zgodb preberite v novi izdaji revije Zarja Jana!

01_Zarja_Jana_16
Zarja Jana
Revija Zarja Jana