Kandidat največje hrvaške opozicijske stranke SDP Milanović je danes dobil približno 550.000 glasov, medtem ko je kandidatki HDZ Grabar-Kitarovićevi zaupalo približno 490.000 volivcev, po preštetih glasovih s skoraj 99 odstotkov volišč. Na letošnjih sedmih hrvaških predsedniških volitvah od osamosvojitve se je prvič zgodilo, da aktualni predsednik države ni zmagovalec prvega kroga.

Za vodilnim dvojčkom je neodvisni kandidat Miroslav Škoro z 24,4 odstotka glasov, četrti pa je hrvaški poslanec v evropskem parlamentu Mislav Kolakušić, ki mu je glasove zaupalo nekaj manj kot šest odstotkov volivcev. Ostalih sedem kandidatov je pod petimi odstotki.

Volilna udeležba je bila malo več kot 51-odstotna, kar je nekoliko več kot v prvem krogu prejšnjih predsedniških volitev leta 2014, ko je bila 47-odstotna.

Miro Škoro
Igor Kelčec
Na tretjem mestu naj bi končal neodvisni kandidat Miroslav Škoro, ki so mu vzporedne volitve pokazale 24,1 odstotka glasov podpore.

Že izidi vzporednih volitev po zaprtju volišč ob 19. uri so nakazali, da bo Milanović zmagovalec prvega kroga. Današnje volitve so prav tako potrdile trende, ki so jih v zadnjih mesecih kazale javnomnenjske raziskave.

Volitve potrdile zadnje napovedi, da bo Milanović pred Grabar-Kitarovićevo

Potem ko je imela Grabar-Kitarovićeva od poletja v anketah zanesljivo prednost pred protikandidati, je zadnja javnomnenjska raziskava, ki jo je v petek objavila Nova TV, v prvem krogu napovedala največ glasov za nekdanjega socialdemokratskega premierja Milanovića. Volitve so tudi potrdile napovedi, da bosta Grabar-Kitarovićeva in Škoro razdelila volivce, ki sodijo od desne sredine proti desnici.

Večina ostalih kandidatov, vključno z Milanovićem, je merila večinoma na volivce od sredine proti levici, kar pomeni, da ima Milanović prostor za dodatne glasove. Predvolilne raziskave pa so napovedale, da bo v drugem krogu poražen, ne glede na to, ali bi se pomeril z Grabar-Kitarovićevo ali s Škorom.

Škoro je med predvolilno kampanjo kazal tudi ambicije, da bo nadaljeval politični kariero na naslednjih hrvaških parlamentarnih volitvah, ki bodo predvidoma jeseni 2020. Je prvi neodvisni kandidat na hrvaških predsedniških volitvah, ki je uspel pridobiti skoraj četrtino glasov. Imel je podporo konservativnih in desničarskih hrvaških krogov, v katerih pričakujejo, da se bodo združili ob Škorovem volilnem uspehu.

V slabem vremenu, brez incidentov

Volilna nedelja na Hrvaškem je potekala v slabem vremenu, z veliko dežja in močnega vetra, posebej ob obali.

Na današnjih volitvah ni bilo resnejših incidentov. Kot je sporočila državna volilna komisija, so državljani prijavili manjše nepravilnosti, ki so jih sproti reševali. Ocenili so, da ni bilo dogodkov, ki bi vplivali na zakonitost volitev. Zabeležili so več kršitev volilnega molka, za katere pa na hrvaških predsedniških volitev niso predvidene nobene sankcije.