Delodajalci na Hrvaškem so v petkovem sporočilu za javnost poudarili, da vlada v preteklih tednih ni upoštevala večkratnih pozivov turističnega sektorja na pomoč. V Banskih dvorih so sicer decembra lani letošnje kvote za uvoz delavcev v turizmu v primerjavi z letom 2018 podvojili, a se je izkazalo, da 15.611 delovnih dovoljenj niti približno ne zadošča.
V združenju hrvaških delodajalcev poudarjajo, da za delo v turizmu in gostinstvu ne morejo dobiti domačih delavcev, čeprav je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih nekaj tisoč ljudi, ki bi jih lahko takoj zaposlili. Večinoma iščejo pomožne delavce v turizmu, ki ne potrebujejo nobenih posebnih kvalifikacij. Ni več zanimanja za delo na Hrvaškem niti v državah z območja nekdanje Jugoslavije.
Kava za 20 evrov?
Pojasnili so, da hrvaški delavci, ki so v prejšnjih letih opravljali sezonska dela v turizmu, rajši opravljajo podobna dela v zahodnoevropskih državah, kjer so veliko boljše plačani. Ali pa ocenjujejo, da se jim ne izplača delati za nizke plače glede na stroške, ki jih imajo med sezonskim delom zunaj svojega bivališča.
Kot temeljni problem so izpostavili velike davčne obremenitve hrvaškega gospodarstva. Pravijo, da bi tudi na Hrvaškem lahko že zdaj natakarjem ponudili plače v višini 2000 evrov, a bi potem kava v lokalih stala 20 evrov. Poudarili so, da so prisiljeni iskati delavce na drugih trgih. Po navedbah članov združenja delodajalcev je v turizmu, gostinstvu in gradbeništvu nujno potrebnih najmanj 15.000 delavcev. Skupaj z živilsko industrijo in kmetijstvom naj bi po nekaterih ocenah letos na Hrvaškem potrebovali dodatnih 30.000 delavcev.
V precepu
Pri uvozu delavcev gre sicer le za gasilski ukrep, saj povzroča dodatne stroške in administrativne ovire. Delodajalci delavcem, ki jih pridobijo iz drugih držav v okviru kvot, plačajo potne stroške in namestitev, a so potem prisiljeni čakati tudi več tednov, preden jim pristojne službe prižgejo zeleno luč za zaposlitev. Izpostavljajo, da so se znašli v precepu, ker brezposelni domači delavci ne želijo delati v turizmu, uvoz pa je onemogočen, ker so že izpolnili kvote.
Na hrvaškem ministrstvu za delo in pokojninski sistem so v odgovoru delodajalcem pritrdili, da imajo več prošenj za delovna dovoljenja, kot pa je razpisanih s kvotami. A dodatnih kvot ne bo, dokler ne bodo zaposlili vseh zainteresiranih hrvaških delavcev. Konec tedna je bilo na Hrvaškem prijavljenih nekaj več kot 111.200 brezposelnih, objavljenih pa skoraj 20.000 prostih delovnih mest, večinoma v turizmu in trgovini.
Ob tem so na ministrstvu izpostavili, da je te dni na zavodu za zaposlovanje prijavljenih približno 4000 brezposelnih, ki ustrezajo potrebam turističnih podjetij in bi zadovoljili potrebe na turističnem trgu dela. Med njimi je okoli 1600 brezposelnih takšnih, ki naj bi bili pripravljeni delati v sezonskih delih na obali. Minister za delo in pokojninski sistem Marko Pavić pa je za hrvaški radio omenil, da so na Hrvaškem tudi upokojenci, ki bi jih lahko zaposlili v turizmu.
Poraženka bo država
Hrvaški premier Andrej Plenković je med petkovim obiskom v Zadru novinarjem povedal, da so na vladi pripravljeni odobriti dodatne kvote za tuje delavce, ko bodo nedvomno ugotovili, da so izčrpali vse možnost za zaposlitev brezposelnih.
V soboto je tudi združenje hrvaških gostincev vlado opozorilo, naj se sooči z resnostjo položaja, ter hitro sprejme sklep o dodatnih 5000 kvotah za tuje delavce v panogi gostinstva in turizma. Ministrstvo za delo in zavod za zaposlovanje pa so pozvali, naj 1600 razpoložljivih delavcev za delo na obali takoj napotita v najbližje turistične in gostinske objekte, da bi se lahko začeli pogovarjati o zaposlitvi.
Vsekakor pa bo največja poraženka država, dogajanje komentirajo v združenju delodajalcev. Turizem namreč predstavlja petino hrvaškega bruto domačega proizvoda. Zaradi manj delavcev bo opravljenih tudi manj turističnih storitev in bo težko ponoviti lanske rekordne turistične rezultate, so še opozorili.
