Francoska reprezentanca je prvi finalist svetovnega prvenstva. Svetovnim prvakom iz leta 1998 je to uspelo tretjič v zgodovini. Do možnosti za svoj drugi naslov so prišli z igro, ki so jo v večini kazali vse prvenstvo. Belgijcem, ki so v polfinalih svetovnih prvenstev še drugič ostali praznih rok (v Mehiki leta 1986 so zasedli četrto mesto, potem ko so v polfinalu izgubili prav proti Franciji), so sicer prepustili žogo in pobudo, a so z nevarnimi protinapadi ogrožali njihova vrata. Odločitev je prišla kmalu na začetku drugega dela, ko je Samuel Umtiti po kotu z glavo dosegel edini gol na tekmi, ki je bil dovolj, da so se ob trdni obrambi uvrstili v finale.
Ne ena ne druga reprezentanca se na začetku ni postavila drugače kot v prejšnjih tekmah, Belgijci so prevzeli rahlo terensko premoč, a tudi Francozi niso bili brez napadalnih ambicij. Ekipi sta diktirali oster ritem, a večinoma med obema kazenskima prostoroma. Belgijci so bili tisti, ki so bili na začetku nevarnejši, predvsem je stalno nevarnost za francosko obrambo predstavljal Eden Hazard, ki pa pri strelih ni bil dovolj natančen.
Najlepšo priložnost za Belgijce pa je v prvem delu zapravil Toby Alderweireld. Po kotu z leve strani v 22. minuti se je v kazenskem prostoru lepo znašel, streljal iz obrata, toda francoski vratar Hugo Lloris je z izvrstno obrambo rešil svoje moštvo.
To je nato dobilo večji pogum. Samuel Umtiti je najprej belgijska vrata ogrozil z lepim strelom od daleč, a je streljal preveč po sredini. Najlepša priložnost v prvem delu se je trikolorom ponudila v 40. minuti, ko je Benjaminu Pavardu, ki se je nekoliko z desne strani sam znašel pred vrati, veselje z obrambo z nogo preprečil vratar Thibaut Courtois.
V drugem delu na gol ni bilo treba dolgo čakati. V 51. minuti je Antoine Griezzman izvajal kot z desne strani, v kazenskem prostoru pa je bil Umtiti v skoku hitrejši od Marouaneja Fellainija in z glavo premagal Cortoisa.
Po zaostanku so Belgijci potrebovali nekaj časa, da so se zbrali, tekmeci so še nekajkrat prišli v njihov kazenski prostor, ko pa so se zbrali, so izvedli pritisk, ki pa ni obrodil sadov. Grozili so predvsem s streli od daleč, pravih priložnosti niso imeli. Bližje drugemu golu so bili Francozi, ki so si prek Griezmanna in Corentina Tolisooja pripravili še dve priložnosti, a ju niso izkoristili, za čemer pa niso preveč žalovali.
