Plusi in minusi

Starši nič več do ocen: Bo nova zakonodaja res podprla samostojnost mladostnika?

Polona Krušec / Novice Svet24
10. 7. 2018, 20.01
Posodobljeno: 10. 7. 2018, 20.07
Deli članek:

Bodo novosti razvijale dijaka v odgovorno osebo ali bo nove pravice razumel kot nekaj, kar lahko izkorišča? Si bodo z novim šolskim letom polnoletni šolarji sami pisali opravičila in staršem prepovedali vpogled v ocene?

Profimedia
Bodo nove pravice dijaki izkoriščali?

V novem šolskem letu, torej 1. septembra, začenja veljati nova srednješolska zakonodaja, ki lahko kar konkretno poseže v sodelovanje med starši polnoletnega dijaka in izobraževalno ustanovo.

Običajna praksa v šolah je, da učitelj razrednik starše polnoletnega dijaka obvešča o njegovih ocenah, odsotnostih in vzgojnih postopkih, po novem pa bo lahko osemnajstletnik šoli prepovedal dostop do teh informacij.

Na družbenih omrežjih se veliko staršev ne strinja s pravicami iz nove zakonodaje, ki jih bo 18-letnik po novem imel v srednji šoli. Bojijo se, da bi privilegije izkoriščali. 

Podpis soglasja

Več o novih zakonskih določbah nam pojasni specialistka s področja šolskega prava Nina Ana Jäger. »Bistvo nove srednješolske zakonodaje je, da polnoletni dijak postane popolnoma samostojen subjekt. To pomeni, da bodo starši do osebnih podatkov svojega polnoletnega otroka, kot so ocene in vzgojni ukrepi, dostopali zgolj, če bo šolar to dovolil. Tudi odsotnost od pouka si bo lahko srednješolec po dopolnjenem 18. letu opravičeval sam,« raztolmači.

Naša sogovornica pojasni še, kaj lahko to pomeni v praksi. »Starš bo prišel na govorilne ure, a učitelj pogovora ne bo mogel izpeljati, če ne bo prej pridobil soglasja dijaka o razkrivanju informacij,« opiše možno situacijo.

Možne posledice

Nina Ana Jäger sicer pravi, da nove zakonske določbe niso slabe, saj potekajo v pravo smer. »Določbe spodbujajo razvoj odgovornega in samostojnega človeka. Problem v zvezi z novimi zakonskimi določbami vidim v tem, da ni bilo dovolj časa, da bi se na spremembe pripravili tako šole kot starši in dijaki,« ocenjuje.

Tako ima Jägrova zadnje mesece veliko dela, saj poskuša slovenske srednje šole pripraviti na novo zakonodajo, da bo prehod čim bolj mehak, čeprav pričakuje težave. »Možnih zapletov je več. Mislim, da bo v praksi prišlo do večjega števila izključitev in nezadovoljstva staršev. Tudi šole so zaskrbljene, saj menijo, da nove določbe predstavljajo poseg v koncept slovenske družine in vzgoje. Ne gre samo za šolsko pravno problematiko, na to je treba gledati širše,« poudari.

Dijak bo moral poslej vnaprej dovoliti srednji šoli, da njegove osebne informacije deli s starši, sicer ti do teh podatkov ne bodo imeli pravice. 

Dolžnost šol

Pravnica še pojasni, da bodo morale šole slediti starosti dijakom, in ko bodo ti dopolnili 18 let, jim bodo morale ponuditi v podpis soglasje, s katerim bodo učiteljem podelili dovoljenje, da s starši delijo njihove osebne podatke.

Odzivi srednjih šol na novo zakonodajo so mešani; predvsem se bojijo, da bodo dijaki izkoriščali svoje nove pravice in bo veliko odsotnosti od pouka. Bojijo se tudi, da se bo, ker starši ne bodo več tako vključeni, poslabšal učni uspeh. »Da dijaki niso pod nadzorom staršev – to jim je super, a upam, da tega ne bodo izkoriščali,« za konec svoje misli sklene Jägrova.