Zaostrovanje napetosti

Nato bo aktiviral protiraketni ščit

M.K./STA
12. 5. 2016, 09.32
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Zveza Nato bo danes z odprtjem baze v kraju Devesel v Romuniji zagnala protiraketni ščit. Rusko zunanje ministrstvo je potezo Nata že obsodilo, ker da gre za kršitev medsebojnih sporazumov o jedrskih silah.

Profimedia
Prestrezne rakete v sistemu protiraketnega ščita je sicer mogoče izstreliti tudi iz ladij. Na sliki ameriški rušilec USS Donald Cook (DDG-75) na Baltskem morju.

Na vrhuncu napetosti med Rusijo in Zahodom bodo ameriški uradniki in predstavniki Nata danes v letalskem oporišču Devesel na zahodu Romunije, neposredno ob meji s Srbijo, razglasili aktiviranje protiraketnega ščita. Inavguracije ščita se bo udeležil tudi generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

Vložili milijarde dolarjev

Reuters
Inavguracije ščita se bo udeležil tudi generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

Do tega prihaja po več letih načrtovanja, več milijardah dolarjev stroškov ter neuspelem prepričevanju Rusije, da ščit ni uperjen proti njej, ampak proti t. i. odpadniškim državam, kakršen bil lahko bil npr. Iran.
Vse ključne komponente, tudi prestrezne rakete, so v romunski bazi namestili decembra 2015, a še niso bile popolnoma integrirane v sistem Nata za obrambo pred balističnimi raketami.

Oporišče tudi na Poljskem

ZDA bodo sicer v petek na Poljskem začele graditi tudi drugo predvideno oporišče za protiraketni ščit, ki naj bi bilo končano do leta 2018, in ki bo Natu, poleg radarjev in ladij v Sredozemlju, omogočilo trajen in polno delujoč ščit.

Do aktiviranja ščita prihaja v času, ko Nato krepi svoje sile na Poljskem in v baltskih državah po zaostritvi odnosov z Rusijo, potem ko je slednja leta 2014 zasedla ukrajinski polotok Krim in destabilizirala vzhod Ukrajine. Rusija pa na drugi strani krepi vojaško prisotnost na zahodni in južni meji, kamor je poslala tri dodatne divizije.

Kremelj ne verjame Natu

Čeprav Nato z ZDA na čelu zatrjuje, da protiraketni ščit ni uperjen proti jedrskemu arzenalu Rusije, pa Moskve to ne prepriča. V Kremlju menijo, da se bo na ta način porušilo ravnotežje sil med jedrskima velesilama.

Ščit sicer sloni na mreži visoko zmogljivih radarjev, ki so sposobni zaznati izstrelitev balistične rakete. Senzorji nato spremljajo trajektorijo rakete, prestrezne rakete pa jo po možnosti še v vesolju uničijo. Te prestrezne rakete je sicer mogoče izstreliti tudi iz ladij.