Svet

Francija žaluje, preiskava prinaša nova razkritja in aretacije

STA
15. 11. 2015, 22.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Francija po petkovih smrtonosnih napadih, ki so po zadnjih informacijah terjali 132 življenj, žaluje, širom sveta pa ji izrekajo solidarnost. Medtem je v polnem teku preiskava terorističnih napadov, ki je prinesla nove aretacije in identifikacije napadalcev, predvsem pa povezavo z Belgijo, kjer naj bi živelo več domnevnih napadalcev.

Reuters
Teroristični napad v Parizu

V Franciji je bil danes prvi od treh dni žalovanja. V Parizu so zaprti muzeji, knjižnice, športne dvorane, odpovedani so koncerti in športne prireditve. Na Trgu republike v središču prestolnice se spominjajo žrtev napadov ter polagajo cvetje in prižigajo sveče. Zvečer se je začela tudi žalna maša v znameniti katedrali Notre Dame.

V Franciji sicer velja izredno stanje in mobilizirane so vse varnostne sile. za varnost pomaga skrbeti več tisoč dodatnih policistov. Zvečer so prišle informacije, da naj bi nameraval francoski predsednik Francois Hollande izredne razmere podaljšati za najmanj tri mesece.

Po svetu so se medtem vrstili izrazi solidarnosti s Francijo. V soboto zvečer so se znameniti spomeniki in zgradbe - kot so operna hiša v Sydneyju, novi World Trade Center v New Yorku in Zid objokovanja v Jeruzalemu - obarvali v barve francoske zastave. Poleg tega so številnih mestih po svetu potekali solidarnostni shodi z večtisočglavo udeležbo.

Preiskava napadov se medtem nadaljuje. Po besedah francoskega premierja Manuela Vallsa so doslej identificirali 103 smrtne žrtve, sledila pa naj bi še identifikacija od 20 do 30 trupel. Po nekaterih poročilih naj bi bilo med ubitimi 24 tujih državljanov. Med žrtvami po doslej znanih podatkih ni Slovencev.

Doslej so identificirali že tri napadalce, ki so bili ubiti v napadih. Prvega so identificirali 29-letnega Ismaela Omarja Mostefaija, ki ga je policija prepoznala s pomočjo prstnih odtisov, potem ko so po napadu v koncertni dvorani Bataclan tam našli njegov prst.

Mostefai, rojen novembra 1985 v revnem pariškem predmestju Courcouronnes, je bil policiji znan, a večinoma zaradi manjših kršitev zakona, zaradi katerih je bil v letih 2004-2010 večkrat obsojen, a nikoli na zaporno kazen. Policija je sicer aretirala šest njegovih svojcev.

Kasneje so identificirali še dva od sedmih ubitih napadalcev, stara 20 in 31 let. Oba sta bila francoska državljana, ki pa sta živela v Belgiji. Med njima naj bi bil tudi eden od treh bratov, vpletenih v napade. Drugega brata naj bi pridržali v Belgiji, a je še nejasno, ali je dejansko sodeloval v izvedbi napadov.

Tretji brat pa je prav tako osumljen sodelovanja v napadih, a je na begu. Belgija je zanj že izdala mednarodni nalog za aretacijo, francoska policija pa je objavila njegovo fotografijo in podatke ter ga označila za nevarnega. Gre za 26-letnega Salaha Abdeslama, rojenega v Bruslju.

Ravno Belgija se je tudi znašla v središču pozornosti preiskave, saj so odkrili številne povezave s tam živečimi skrajneži. Skupno pa so V Belgiji v povezavi z napadi aretirali sedem ljudi, tri v soboto in štiri danes, od katerih naj bi bil vsaj eden v Parizu v času napada.

Tožilstvo pa ni želelo potrditi, ali so vse osumljence aretirali v Molenbeeku, ki je bil v preteklosti že večkrat povezan s terorističnimi aktivnostmi. Belgijski premier Charles Michel je danes priznal, da je Molenbeek, kjer živi številčna muslimanska skupnost, velik problem in da so kljub naporom za deradikalizacijo tam potrebni ostrejši ukrepi. Belgija ima na sploh problem s skrajnim islamizmom. Iz Belgije se je šlo v Sirijo in Irak na stran skrajnežev borit skoraj 500 skrajnežev, kar je največ v EU glede na število prebivalcev.

V Parizu so pri prizoriščih napadov medtem odkrili tudi najmanj dva sumljiva avtomobila z belgijskimi registrskimi tablicami. Eno od vozil so našli pri koncertni dvorani Bataclan, enem od prizorišč napadov, drugo pa pri bližnjem pokopališču Pere Lachaise. Obe vozili so po navedbah belgijskega tožilstva najeli v začetku tedna na območju Bruslja.

Francoski preiskovalci so poleg tega v vzhodnem pariškem predmestju Montreuil danes zjutraj odkrili črni seat leon, ki naj bi bil prav tako uporabljen v napadih in imel belgijske registrske tablice. V njem naj bi našli več kalašnikovk AK-47, s kakršnimi so streljali petkovi napadalci, in tudi več praznih nabojnikov.

Pri truplu enega od napadalcev na prizorišču napada blizu stadiona Stade de France je policija medtem našla sirski potni list osebe, rojene leta 1990. Šlo naj bi za Ahmeda Almuhameda, ki so ga 3. oktobra v valu beguncev iz Turčije registrirali Grki. Kasneje je bil registriran v Srbiji in na Hrvaškem, od koder je po navedbah hrvaškega notranjega ministrstva odšel naprej v Avstrijo preko Madžarske in ne Slovenije. Na slovenski policiji glede tega zaenkrat ne dajejo komentarjev.

Za zdaj še ni jasno, ali je šlo pri najdenem sirskem potnem listu za pristen ali ponarejen dokument, prav tako tudi ne, ali je potni list dejansko pripadal napadalcu ali je bil podtaknjen. Po nekaterih poročilih je potni list ponarejen in naj bi ga ponaredili v Turčiji.

Napadi v Parizu še naprej odmevajo tudi po svetu. Ob začetku dvodnevnega vrha držav skupine G20 v turškem letoviškem mestu Antalya so se danes zvrstili pozivi k skupnemu boju proti terorizmu po petkovih smrtonosnih napadih v Parizu. Vrh se je tudi začel z minuto molka v spomin na žrtve petkove tragedije.

Deželna vlada na Bavarskem je zvezno nemško vlado pozvala, naj po napadih nemudoma okrepi nadzor na meji z Avstrijo, preko katere v Nemčijo prihaja na tisoče beguncev dnevno.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je svoj prihod na vrh G20 izkoristil za opozorilo, da zaradi napadov v Parizu ni potrebe po kakšni bistveni spremembi begunske politike EU.

"Tisti, ki so organizirali in izvedli napade, so isti ljudje, pred katerimi begunci bežijo, in ne obratno," je dejal Juncker ter posvaril pred mešanjem oz. enačenjem teroristov in beguncev.

V Sloveniji sta se medtem v v žalno knjigo na francoskem veleposlaništvu vpisala predsednik republike Borut Pahor in zunanji minister Karl Erjavec. Pahor je poudaril, da dogodki v Franciji terjajo usklajeno in enotno ravnanje mednarodne skupnosti. Erjavec pa je opozoril, da v boju proti terorizmu potrebujemo odločnejše ukrepe, a ob tem ne smejo trpeti človekove pravice.

Varnostne razmere v Sloveniji medtem še vedno dobre in stabilne, pa je na sobotni seji ocenil sekretariat sveta za nacionalno varnost. Kljub temu je policija nemudoma sprejela nekatere varnostne ukrepe in začela z njihovim izvajanjem, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.