Svet

V Strasbourgu še zadnjič o poti Hrvaške v EU - pohvale in kritike

STA / J.P.
17. 4. 2013, 19.35
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Evropski poslanci so danes obravnavali še zadnje poročilo o Hrvaški, preden bo ta postala članica EU.

Dolenjski list

Ob tem je bila deležna predvsem pohval in dobrodošlic ter čestitk v nedeljo izvoljenim evropskim poslancem, a tudi opozoril, da vstop v EU ne sme biti konec, ampak da jo čaka še veliko dela. Omenjen je bil tudi spor s Slovenijo glede nekdanje LB.

Tako kot je v svojem poročilu nedavno ocenila Evropska komisija in kot tudi piše v osnutku resolucije, ki jo je pripravil poročevalec Evropskega parlamenta o Hrvaški Libor Rouček, so se poslanci danes strinjali, da je Hrvaška pripravljena, da 1. julija postane članica evropske družine.

Kot je izpostavil Rouček, bo "hrvaški pristop naredil EU močnejšo in varnejšo" in "pošilja opogumljajoči signal" drugim državam v regiji na njihovi poti v EU. Čeprav je Hrvaška dosegla velik napredek in je izpolnila domačo nalogo, vstop v EU ne sme biti konec. Članstvo v EU je "zlata priložnost" za nadaljnje izboljšave, je poudaril poročevalec.

Poslanci so se načeloma strinjali, da je hrvaška demokracija močna, da tržna ekonomija deluje in da je država sposobna v prihodnjih dveh mesecih in pol izpolniti še nekaj zadnjih nalog, ki so ji ostale. Slišati je bilo tudi nekaj pozivov Nemčiji in Danski, naj ne omahujeta in naj čim prej še kot zadnji ratificirata hrvaško pristopno pogodbo.

Da je bilo maratonsko, kar desetletno potovanje Hrvaške v EU uspešno in bo kmalu končano, sta danes pred poslanci izpostavila tudi Lucinda Creighton v imenu irskega predsedstva EU in evropski komisar za širitev Štefan Füle. Oba sta ji čestitala ob nedavni izvolitvi 12 evropskih poslancev.

Creightonova, sicer irska ministrica za evropske zadeve, pa je Zagreb obenem opomnila, da dvostranska vprašanja ne smejo ovirati približevanja držav EU. Hrvaško je spomnila na pomen dobrososedskih odnosov in na dolžnost izpolnjevanja pravno obvezujočih mednarodnih pogodb ter jo v imenu Sveta pozvala k reševanju vseh odprtih dvostranskih in regionalnih vprašanj, vključno s vprašanjem nasledstva.

Obenem je Creightonova posebej pozdravila odločitev Slovenije in Hrvaške, da podpišeta memorandum s ciljem poiskati rešitev v sporu glede Ljubljanske banke.

Na to temo je v razpravi govorila tudi Tanja Fajon (S&D/SD), ki pa je opozorila, da se na hrvaških sodiščih kljub memorandumu nadaljujejo obravnave proti slovenskim bankam, čeprav se je Zagreb zavezal k ustavitvi teh postopkov. Na to je kolege v Evropskem parlamentu že v ponedeljek opozorila tudi Romana Jordan (EPP/SDS).

Fajonova je sicer obenem izpostavila, da se v Sloveniji "iskreno veselimo članstva Hrvaške" ter da je ta dosegla velik napredek.

Med tistimi, ki so Hrvaški izrekli dobrodošlico, je bil Ivo Vajgl (Alde/Zares), ki je obenem spomnil, da je prav julij, ko bo Hrvaška izpolnila svoj dolgoletni cilj, "najlepši mesec, posebej na najlepšem morju na svetu, na Jadranu". Obenem je opozoril, da je bila Hrvaška "predolgo v čakalnici" in da vstopa v EU, ko je ta v slabi formi, kar je verjetno vodilo v nizko udeležbo na nedeljskih evropskih volitvah na Hrvaškem.

So pa poslanci obenem izpostavljali, da je pred Hrvaško še veliko delo in da se reforme z vstopom v EU ne smejo končati - na tapeti so bili predvsem nujnost krepitve boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter nujne ekonomske reforme. Več jih je poleg tega pozvalo k napredku pri spoštovanju pravic drugačnih, predvsem istospolno usmerjenih, in pa manjšin.

"Hrvaške voditelje je treba vzpodbuditi, naj se tudi po 1. juliju osredotočajo na reformo pravosodja in vladavino prava. Vznemirjenje javnosti glede uporabe cirilice v mestih, kjer živijo etnični Srbi, kaže, da je treba še bolj okrepiti institucije in izvajanje zakonov, ustave in obveznosti, ki izhajajo iz članstva v EU," je poudaril Jelko Kacin (Alde/LDS).

Kot se je izrazila Marije Cornelissen (Zeleni), je treba Hrvaško, če jo resno jemljemo kot novo članico, vendarle opozoriti tudi na težave, ki še ostajajo in ji ne le "peti aleluja".

Med pozivi Hrvaški je bil tudi ta, da mora igrati konstruktivno vlogo v svojem sosedstvu. Kot je poudaril Rouček, od Hrvaške pričakujejo, da pomaga ostalemu Zahodnemu Balkanu na poti v EU, potem ko si je v minulih desetih letih pridobila ogromno znanja in izkušenj.

"To je izjemnega pomena za ostale države Zahodnega Balkana. Upam, da bo hrvaški vstop dal pomembno vzpodbudo reformam v regiji. Hrvaška bo tam igrala pomembno vlogo," je poudaril Kacin in pri tem predvsem pozval k izboljšanju odnosov s Srbijo.