IMF je precej pesimističen glede prihodnjih javnofinančnih gibanj v Sloveniji, pri čemer pa priznava, da sta pričakovano vztrajanje presežnega primanjkljaja in rast javnega dolga zelo ciklične narave in povezana z reševanjem razmer v finančnem sektorju.

Mednarodni denarni sklad (IMF) v danes objavljeni publikaciji Fiscal Monitor tako poudarja, da je Slovenija zaradi negativnega učinka stroškov stabilizacije razmer v finančnem sektorju na javne finance precej podobna Španiji.

Ob tem jo tako kot druge članice območja evra pesti velika razlika med zahtevanimi obrestnimi merami na trgu državnega dolga in gibanjem bruto domačega proizvoda (BDP), ki naj bi se po napovedih IMF letos po lanskem 2,3-odstotnem padcu skrčil še za dva odstotka. To ustvarja dodatni pritisk servisiranja dolga na javne finance.

V luči tega sklad Sloveniji za letos napoveduje javnofinančni primanjkljaj v višini 6,9 odstotka BDP, potem ko je lani po prvi oceni statističnega urada znašal 3,7 odstotka BDP, po oceni IMF pa je bil pri 3,2 odstotka BDP.

To je precej slabše od pričakovanj Evropske komisije, ki za letos napoveduje 5,1-odstotni primanjkljaj. Slovenski statistiki medtem pričakujejo 4,2-odstotni primanjkljaj, čeprav obstaja precej negotovosti glede stroškov sanacije razmer v bančnem sistemu.

IMF pričakuje, da bo uspelo Sloveniji javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke BDP spraviti šele leta 2018, medtem ko bi Ljubljana, če ji bo Evropska komisija odobrila dodaten čas za odpravo presežnega primanjkljaja, to želela doseči najverjetneje v 2014.

Primanjkljaj naj bi po oceni sklada prihodnje leto še naprej znašal 4,3 odstotka BDP, v letu 2015 naj bi upadel le na 4,1 odstotka BDP, v 2016 na 3,8 odstotka BDP, v 2017 na 3,3 odstotka BDP in v 2018 nato na 2,9 odstotka BDP.

IMF sicer ocenjuje trenutne ekonomske politike, zato še ne more upoštevati učinkov napovedanih ukrepov, ki jih pripravlja vlada.

Precej bolje se Slovenija odreže po primarni javnofinančni bilanci, torej po položaju pred stroški servisiranja dolga. Letos naj bi primarni primanjkljaj sicer res poskočil na 4,7 odstotka BDP, a naj bi že prihodnje leto upadel na 1,4 odstotka BDP, v 2015 na 0,9 odstotka BDP in v 2016 na 0,3 odstotka BDP.

Leta 2017 naj bi Slovenija v primarni bilanci že začela beležiti presežek. Tega leta naj bi dosegel 0,3 odstotka BDP, v 2018 pa 0,9 odstotka BDP.

Bolje se Slovenija trenutno odreže tudi, če se iz napovedi izključi vpliv gospodarskega cikla, ki je trenutno zelo neugoden. Letos naj bi tako primanjkljaj po tem kriteriju znašal le 1,4 odstotka BDP. Vendar pa naj bi se že prihodnje leto, najverjetneje zaradi višjih stroškov servisiranja dolga, povzpel na 2,1 odstotka BDP in nato do 2018 vztrajal blizu treh odstotkov BDP.

Po primarni bilanci brez upoštevanja gospodarskega cikla pa je bila Slovenija že lani v presežku, ta pa naj bi pa na ravni med 0,5 in enim odstotkom BDP vztrajal tudi v prihodnjih letih.

V luči napovedi o vztrajanju visokega primanjkljaja naj bi se slovenski javni dolg po ocenah IMF občutno zvišal. Že letos naj bi se z lanskih 54 odstotkov BDP po prvih ocenah statističnega urada oz. 52,6 odstotka BDP po navedbah IMF zvišal na 68,8 odstotka BDP. V prihodnjih letih naj bi se nato počasneje, a vztrajno zviševal do 76,2 odstotka BDP v letu 2018.

V luči naraščanja dolga naj bi bile v prihodnjih letih precej visoke tudi slovenske potrebe po refinanciranju. Letos naj bi dosegle 11,8 odstotka BDP, prihodnje leto 10 odstotkov BDP in v 2014 10,9 odstotka BDP. Po lanskih podatkih za višino BDP bi to predstavljalo med 3,6 milijarde in štirimi milijardami evrov letno.

IMF sicer v danes objavljenem poročilu v splošnem ugotavlja, da je napredek razvitih gospodarstev pri zniževanju primanjkljaja skupaj z izboljšanjem razmer na finančnih trgih zmanjšal kratkoročna javnofinančna tveganja, a so obeti še naprej slabi in številna razvita gospodarstva čaka še dolga, boleča in negotova pot do fiskalne vzdržnosti.

IMF tudi ocenjuje, da glede na ocenjena tveganja in pričakovane strukturne spremembe na trgu državnega dolga samo stabilizacija ravni zadolženosti ne bo zadostovala in da bodo morala razvita gospodarstva javni dolg začeti tudi zniževati. Zato svetujejo nadaljevanje javnofinančne konsolidacije.

Če je okoli 60 odstotkov razvitih gospodarstev že blizu pozitivne primarne bilance, pa se jih preostalih 40 odstotkov še naprej sooča z velikimi javnofinančnimi tveganji. Kar nekaj izmed teh ima zgodovinsko visoke ravni dolga in bodo zato morale izpeljati zelo korenite javnofinančne ukrepe, četudi bi konsolidacija trajala dlje časa. Med temi sta na primer ZDA in Japonska.

Ob tem v IMF jasno izpostavljajo, da hitrih čarobnih rešitev ni, zelo pa bi na tej poti pomagal zagon gospodarske rasti. Ta je v precejšnji meri odvisen od sposobnosti držav, da strukturno prilagodijo gospodarstva in javni sektor.

Evrsko območje je sicer v povprečju po skoraj vseh fiskalnih kazalcih precej boljše od ZDA, Japonske ali na primer Velike Britanije. Je pa tudi res, da so znotraj območja evra razlike med državami velikanske.