Finančna luknja, ki si jo je v zadnjih letih izkopala Radiotelevizija (RTV) Slovenija in nato z nedavnim razkritjem vseh razsežnosti finančnih težav vanjo tudi »padla,« je težko rešljiva uganka, pri čemer je finančna pomoč vlade Roberta Goloba, ki je za financiranje programov za narodnosti za letos zagotovila dodatnih pet milijonov evrov, za naslednje leto pa dodatnih deset milijonov, zgolj obliž na rano. Rešitve bodo terjale globoke reze. Se bo to zgodilo samo na področju programsko-produkcijskega načrta za leto 2024, ali bodo odleteli tudi kadri, bo pokazal čas, a je glede na dokumente, ki jih je pridobil časnik Večer, na vidiku občutno klestenje vsebin, pod vprašajem pa naj bi bili tudi najodmevnejši športni prenosi.
Vodstvo javnega zavoda ocenjuje, da RTVS v prihodnjem letu zgolj za ohranitev obstoječe ravni financiranja vsebin in storitev potrebuje slabih 23 milijonov evrov več kot v tem letu, poroča Večer, kjer dodajajo, da je štiričlanska uprava pod vodstvom predsednika Zvezdana Martića v predlogu programsko-produkcijskega načrta za leto 2024 tudi sama priznala, da je to »daleč od tega,« bi želeli ponuditi bralcem poslušalcem in gledalcem, a da »trenutni načrtovani okvir ocenjujemo kot minimalni prag uresničevanja našega javnega poslanstva.«
Bi, a nimajo
Tako so iz predloga programa zaradi pomanjkanja sredstev med drugim črtali največja športna dogodka, in sicer olimpijske igre in evropsko prvenstvo v nogometu, poroča časnik. Na sporedu se bosta znašla le v primeru pridobitve dodatnih sredstev. Trenutno za kaj takega preprosto ni denarja. Na splošno bi športni program oklestili za približno 60 prenosov mednarodnih športnih dogodkov in za 45 oddaj ob prenosih.
V skladu z načrti se poslavljajo tudi drugi večji in dražji projekti, vključno z glasbenim šovom V petek zvečer, ki se je iztekel in za katerega ni več denarja. Sicer pa predvidevajo krčenje televizijskega programa v vseh redakcijah, oklestili bodo tudi informativni program. Da se poslavlja oddaja Panorama, je že znano, nekoliko presenetljivo pa ni v načrtu vrnitve Studia City. Si pa lahko oddahne Erika Žnidaršič, ki bo lahko v svoji oddaji Tarča še naprej strumno prekinjala goste. Ostaja tudi Globus, vrača pa se tudi oddaja Politično. Glede na načrt je predvideno tudi podaljšanje dolžine Dnevnika in Odmevov, oddajo Arena pa bo po poročanju časnika nadomestila nova informativna oddaja Besedni dvoboj.
Za malo denarja malo muzike
Rezi tudi na Radiu Slovenija
Prvi program bo ostal brez oddaj Pop panorama in Nedeljski večer, ki ju vodi jazzovski zanesenjak in strokovnjak Brane Rončel, Radio Ga ga pa bo na sporedu le še vsakih 14 dni. Na splošno bodo klestili po celotni črti tako na prvem programu kot na Valu 202, pa tudi pri regionalnih postajah.
Kulturni in umetniški program čakajo globoki rezi, precej manj pa bo tudi bogoslužja. Po poročanju časnika v uredništvu verskih oddaj načrtujejo občutno zmanjšanje prenosov nedeljskega bogoslužja. Letos so se odločili za 52 prenosov, prihodnje leto jih bo dvanajst, pri čemer dodajajo prenos bajramske molitve.
Krčenje se obeta tudi znotraj uredništva otroških in mladinskih oddaj. Na sporedu bo manj risank, v kolikor ne bo dodatne finančne vzpodbude ministrstva za vzgojo in izobraževanje pa se utegne zmanjšati tudi število oddaj Male sive celice. Občutno manj bo tujih vsebin, saj je predvideno krčenje za približno polovico v primerih Filma tedna, Sedmega pečata in Kinoteke. Oklestili bodo tudi večerne filmske premiere, zimzelene filmske klasika in celovečerce. Se pa vrača slovenski izbor za pesem evrovizije, a se po poročanju Večera poslavljajo Popevka, Melodije morja in sonca, Festival Šansona in Poletna noč. Odhaja tudi oddaja Čez planke.
Kaj vse to pomeni za zaposlene, zaenkrat ni znano, a vodstvo hiše po navedbah Večera ocenjuje, da jih je preveč, zato bo treba izvesti reorganizacijo in strukturo zaposlenih prilagoditi dejanskim potrebam. V prvem kvartalu 2024 načrtujejo, da bodo hišo zapustili tisti zaposleni, ki se bodo odločili za upokojitev pod ugodnejšimi pogoji. Hkrati bodo omejili zaposlovanje novih kadrov ter poskušali z mehkejšimi ukrepi, kot je minimiziranje potreb po nadurah, stalni pripravljenosti in povečanem obsegu dela, večopravilnosti.
V RTV Slovenija seveda navijajo za povišanje višine prispevka, ki je enaka že od leta 2012. Izračunali so, da bi, če bi se prispevek usklajeval z inflacijo, na letni ravni pridobili dodatnih 30 milijonov evrov. Datum, ko je v javnost pricurljal ta predlog programsko-produkcijskega načrta, najbrž ni naključen, saj v državnem zboru ravno danes poteka seja odbora za kulturo, na kateri imajo na mizi obravnavo finančnega položaja RTV Slovenija.
