Menda radi dajo nagrade

Podjetniki in obrtniki proti 30-urnemu delavniku in obvezni božičnici

G.G./STA
30. 5. 2023, 17.12
Posodobljeno: 30. 5. 2023, 17.17
Deli članek:

Kaj menijo podjetniki o možnosti uvedbe 30-urnega delovnega tedna in obvezni božičnici?

Profimedia
Fotografija je simbolična

Člani upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) so bili soglasni, da ne pristajajo na dodatne finančne in administrativne obremenitve delodajalcev. Predsednik zbornice Blaž Cvar je spomnil, da pogajanja o osnutku sprememb zakona o delovnih razmerjih še potekajo, zato o posameznih členih in pogajalskih izhodiščih v OZS ne morejo natančmo govoriti. Je pa navedel, da nasprotujejo možnosti uvedbe 30-urnega delovnega tedna.

"Mnogi imamo že sedaj težave priti do kadra. V mnogih panogah je potrebna fizična prisotnost zaposlenega. Tiste panoge, ki ne bi imele možnosti uvedbe 30-urnega delovnika, bi bile tako v še težjem položaju pri pridobivanju kadrov," je strnil njihove argumente. "Mi se pogovarjamo o pomanjkanju delovne sile, po drugi strani pa želijo uvesti krajši delovni čas. To ne gre skupaj, saj logike tu ni," so v OZS navedli besede predsednika območne obrtne zbornice Logatec Bogdana Oblaka. Obrtniki in podjetniki po Cvarovih besedah nasprotujejo tudi zamisli o uvedbi obvezne božičnice, saj da si "nekatera podjetja tega ne morejo privoščiti".

"Nemško gospodarstvo že ima recesijo, tudi naša podjetja to že občutijo. Ne smemo si privoščiti nikakršnih dodatnih obremenitev," je glede tega po navedbah OZS dejal predsednik mariborske območne obrtne zbornice Marko Gorjak. Podpredsednik zbornice Peter Pišek je poudaril, da obrtniki in podjetniki radi dajo nagrade dobrim zaposlenim, saj kadra ni in ga tudi tako poskušajo zadržati. "Vendar morajo biti nagrade neobvezne in neobdavčene," je dodal.

Upravni odbor je sprejel sklep, da ne soglaša s spremembami, ki pomenijo dodatne administrativne in finančne obremenitve za delodajalce. Cvar je obenem po navedbah OZS izpostavil, da imajo socialni partnerji v tem trenutku iz posameznih ministrstev naenkrat preveč zelo pomembnih tem oziroma sprememb zakonodaje. Upravni odbor tako predlaga, da se na Ekonomsko-socialnem svetu predlogi zakonskih sprememb v okviru načrtovanih reform obravnavajo in presojajo celostno.