Izboljšanje dostopa do zdravnika

Čakanja v vrstah dovolj, v parlamentu predlog nove ureditve zdravstva

Žiga Kariž
30. 5. 2023, 15.08
Posodobljeno: 30. 5. 2023, 15.12
Deli članek:

Kljub milijonom za skrajševanje čakalnih vrst se te še daljšajo. So zasebni zdravniki rešitev ali del problema?

Lidija Markelj
Čakalne dobe so kljub milijonom evrov za reševanje problematike vse daljše.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je konec tedna objavil poročilo o stanju na področju čakalnih dob v zdravstvu. Iz poročila je razvidno, da se čakalne dobe, čeprav je vlada z zakonom o nujnih ukrepih za stabilnost zdravstvenega sistema in skrajševanje čakalnih vrst namenila pol milijarde evrov, podaljšujejo. Pri kar 21 zdravstvenih storitvah velja, da pacienta z napotnico, na kateri je označena stopnja nujnosti »redno«, niti en zdravnik v Sloveniji ne sprejme v času, ki je s predpisi določen kot dopustna čakalna doba. Na seznamu so več vrst biopsij, prvi revmatološki pregledi, otorinolaringološki posegi, celo operacija tumorja na hrbtenici in operacije tumorjev v obnosnih votlinah.

»Zelo hitro« le na papirju

Trenutno na prvi pregled v okviru 25 zdravniških storitev, ki jih NIJZ obravnava pri pripravi poročila, čaka približno 125 tisoč ljudi, kar je 1,3 odstotka več kot aprila. Dlje, kot je dopustna čakalna doba, pa čaka kar 70.785 ljudi, kar je 5,4 odstotka več kot aprila. Število tistih, ki čakajo na prvi pregled pri stopnji nujnosti »redno«, a že nedopustno dolgo, je 20.178. Nad dopustno čakalno dobo pri stopnji nujnosti »hitro« čaka 35.868 oseb, kar je kar 61 odstotkov. Še slabše pa je stanje pri tistih, ki imajo na napotnicah označeno stopnjo nujnosti »zelo hitro«: več kot predpisanih 14 dni čaka kar 81 odstotkov pacientov.

 Malce boljše je stanje pri tistih, ki čakajo na terapevtsko-diagnostične storitve. Pri stopnji »redno« jih nad dopustno čakalno dobo na prvi pregled čaka 44 odstotkov, medtem ko delež pri stopnji »hitro« znaša 41 odstotkov. Delež čakajočih nad dopustno mejo je, podobno kot pri prvih pregledih, največji pri stopnji nujnosti »zelo hitro«: več kot 14 dni jih čaka 63 odstotkov.

Milijoni za skrajševanje čakalnih vrst

Podatki so precej skrb vzbujajoči, če vemo, da je država že od lanske jeseni do decembra za skrajševanje čakalnih dob namenila 80 milijonov evrov, v 16 mesecih pa naj bi se iz tega naslova v zdravstvo steklo kar pol milijarde evrov. Lani je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan napovedal, da bo to »stresni test«, ki bo razkril meje javnega zdravstvenega sistema. »Ključno pri tem zakonu je, da bodo 16 mesecev (od začetka veljavnosti zakona, op. a.) plačane vse zdravstvene storitve. Kolikor se bo delalo, toliko bo plačano,« je takrat govoril minister.

Bomo spreminjali zakon?

NIJZ
Čakanje na prvi pregled.

NIJZ
Čakanje na terapevtsko diagnostične storitve.

Glede na navedene podatke so v opoziciji sklenili, da je bilo čakanja dovolj. Nova Slovenija je tako v petek v parlamentarno proceduro vložila predlog sprememb zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Kot je predsednik stranke Matej Tonin povedal na taboru stranke ta konec tedna, je bistvo njihovega predloga, da lahko vsak, ki na zdravljenje čaka nad dopustno dobo, storitev opravi kjerkoli, plačnik pa je zdravstvena blagajna.

Cena kot v javnem delu

Pri tem so predlagatelji zapisali, da bi zasebniku opravljeno storitev plačal zavod za zdravstveno zavarovanje po ceni, ki bi jo določil zavod. »Zavod plačilo za opravljeno storitev izvrši neposredno izvajalcu zdravstvene dejavnosti in v višini, kot je cena storitve enotno opredeljena v javni zdravstveni mreži,« je zapisano v obrazložitvi zakona. Tako bi se izognili ureditvi, pri kateri bi morali pacienti storitev najprej plačati iz svojega žepa in nato terjati povračilo od zavoda.

Brez finančnih posledic

Glede na to, koliko denarja je bilo za skrajševanje čakalnih vrst porabljenega do zdaj, je zanimiva trditev predlagateljev zakona, da predlog ne predvideva porabe proračunskih sredstev, da pa bi se lahko povečal obseg izdatkov zavoda iz naslova prejetih premij obveznega zdravstvenega zavarovanja za potrebe plačila dodatno opravljenih zdravstvenih storitev v obsegu, kolikor so prekoračene najdaljše dopustne čakalne dobe. A da bi se hkrati zaradi hitrejših obravnav skrajšalo tudi prejemanje bolniških nadomestil, na podlagi česar bi se izdatki zavoda iz tega naslova bistveno znižali. Na podlagi tega v NSi sklepajo, da finančnih posledic za sredstva zavoda v smislu bistvenega povečanja skupnih odhodkov ni pričakovati. Teh trditev v obrazložitvi zakona s številkami in podatki niso podprli.

Kaj povedo številke?

Kot že zapisano, je vlada za reševanje problematike predolgih čakalnih vrst namenila pol milijarde evrov, a prvi podatki kažejo, da so se čakalne dobe podaljšale. Nadaljnje analize so pokazale, da so večino denarja prejeli koncesionarji. Kot so ugotovili kolegi s portala necenzurirano.si, so zdravniki, ki delajo tako v javnem kot zasebnem sektorju, svojo energijo še bolj usmerili k zasebnikom, namesto da bi skrajševali čakalne vrste v javnem delu zdravstva. Javni izvajalci so namreč v pravilih za dodatno financiranje izenačeni s koncesionarji, pri čemer javni zavodi ne morejo dodatno nagrajevati zaposlenih, ki sodelujejo v programu. To so hitro ugotovili tudi zdravniki, torej da se jim dodatno delo bolj izplača opravljati pri zasebnih koncesionarjih.

Prave težave

Čeprav je predlog NSi vsaj na prvi pogled smiseln in napeljuje na to, da bi lahko za skrajševanje čakalnih vrst angažirali vse zmogljivosti, ki jih premoremo, tako kadrovske kot infrastrukturne, pa so dosedanje izkušnje pokazale, da v zasebnem sektorju nimajo prav veliko razumevanja za neprofitne zdravniške preglede in posege. Analize, ki so jih pripravili kolegi s portala necenzurirano.si, so namreč pokazale, da bistvo težav ni, da zasebni sektor ne bi zmogel, temveč v pomanjkanju nadzora nad obremenitvami in delom zdravnikov, slabi organiziranosti, načrtovanju in upravljanju javnih bolnišnic, zabrisanih mejah med javnim in zasebnim, nizkih normativih, ki se izkoriščajo za nedelo ... Sploh ker številni primeri nakazujejo, da zdravniki z delom v javnem zdravstvenem zavodu, kjer imajo nizko normo, dejansko ustvarjajo čakalne vrste, ki jih nato pomagajo krajšati kot zasebniki.

***Številke: 81 % vseh, ki imajo na napotnici za prvi pregled oznako »zelo hitro«, čaka dlje, kot je dovoljeno. OKVIR Čakanje na prvi pregled Na prve preglede in ostale storitve nad dopustno mejo čaka skupno 141.111 oseb, kar je 50,26 % vseh čakajočih. Poudarek: V 21 zdravstvenih storitvah niti en zdravnik v Sloveniji pacientov ne sprejema v času, ki je s predpisi določen kot dopustna čakalna doba. Tabeli že imata naslov, Podpis Tonin: Matej Tonin je izjavil, da so zakon vložili, ker vlada na področju zdravstva ni storila še nič. Podpis čakalnica: Čakalne dobe so kljub milijonom evrov za reševanje problematike vse daljše.***